25 – love

Kadala si le sfințe vorbe le Devleske, o mai Zuralo.
Amen na sam interesime ko lafija e manušenge.
Savoreske savo kamel le Devles... akava si so o Del phenel: love.

Le 3 maj importantne bibliake versetura

Matuš 6:19-21

„Ma skiden tumenge o barvaľipen pre phuv, kaj len e hardza the o kirme chan a kaj pes dochuden o zbujňika a čoren, ale skiden tumenge o barvaľipen andro ňebos, kaj len na chan aňi e hardza aňi o kirme a kaj pes o zbujňika na dochuden aňi na čoren. Bo ode, kaj hin tiro barvaľipen, ode ela the tiro jilo.

1. Timoteoske 6:6-10

He, hin le manušes but barvaľipen olestar, hoj služinel le Devleske, te hino spokojno oleha, so les hin. Bo ňič peha pro svetos na anďam a ňič peha pal o svetos aňi našťi las, ale te amen hin o chaben the o uraviben, avas oleha spokojna. Ola, ko kamen te barvaľol, peren andro pokušeňje, andre pasca the andro but nagoďaver the nalačhe žadosci, so doanen le manušen andro meriben a zňičinen len. Bo o kamiben ko love hin o koreňis savore nalačhipnaske. Varesave džene andre oda pele, odgele le pačabnastar a kerde korkore peske but dukha.

Marek 10:23-27

O Ježiš pes rozdikhľa pašal peste a phenďa peskre učeňikenge: „Sar phares pes dochudena andro kraľišagos le Devleskro ola, kas hin o barvaľipen!“ O učeňika pes igen čudaľinenas leskre lavenge, ale o Ježiš lenge oda phenďa mek jekhvar: „Čhavorale mire, sar phares hin te džal andro kraľišagos le Devleskro [olenge, ko pes muken pro barvaľipen]. Lokeder hin la ťavake te predžal prekal e suvakri chev sar le barvaleske andro kraľišagos le Devleskro.“ On pes meksa buter čudaľinenas a phenenas jekh avreske: „Akor ko ela zachraňimen?“ O Ježiš dikhľa pre lende a phenďa: „O manuša oda našťi keren, ale o Del šaj. Bo o Del šaj kerel savoro.“

Sa versi ande kanonikano rendi – 384 pasaje

1. Mojžišoskro 4:3-5

Pal varesavo časos anďa o Kain obeta le RAJESKE olestar, so leske bariľa pre maľa. A the o Abel anďa e obeta. Obetinďa oda ešebno le stadostar a anďa o žiros sar obeta le RAJESKE. A o Abel the leskri obeta sas le RAJESKE pre dzeka, ale o Kain the leskri obeta leske na sas pre dzeka. Akor o Kain igen choľisaľiľa a o muj leske ačhiľa chmuravo.

1. Mojžišoskro 13:2

O Abram sas igen barvalo, sas les but gurumňa the bakre, rup the somnakaj.

1. Mojžišoskro 13:6

Vašoda odi phuv na birinelas te ľikerel sodujdženen a našťi ačhile paš peste jekhetane, bo sas len igen but džviri a na sas prekal lende dos chaben.

1. Mojžišoskro 14:20

Mi el barardo o Nekbareder Del, savo tuke diňa te zviťazinel upral tire ňeprijaťeľa.“ Akor o Abram diňa le Melchisedekoske e ďesjatka savorestar.

1. Mojžišoskro 24:35

O RAJ igen bares požehňinďa mire rajes, vašoda hino barvalo. Diňa les bakre the gurumňa, rup the somnakaj, sluhen the služken, ťaven the somaren.

1. Mojžišoskro 24:53

Paľis iľa avri rupune a somnakune šperki the gada a diňa len la Rebekake. Diňa tiš o vzacna dari lakre phrales the lakra da.

1. Mojžišoskro 26:12-14

O Izak chudňa andre odi phuv te sadzinel a kidňa upre šelvar buter uľipen sar oda, so sadzinďa, bo o RAJ les požehňinďa. Leskro barvaľipen furt buter barolas a ačhiľa lestar igen barvalo murš. Sas les but stadi bakre the gurumňa the igen but sluhi. Vašoda les o Filišťinci našťi avri ačhenas.

1. Mojžišoskro 28:22

Kada bar, savo ačhaďom sar sveto slupos, ela le Devleskro kher a savorestar, so man deha, tut dava e ďesjatka.“

1. Mojžišoskro 41:49

O Jozef skidňa ajci pherdo zrnos sar moroskri poši. Sas olestar ajci but, hoj oda preačhile imar te rachinel, bo pes oda aňi na delas.

1. Mojžišoskro 41:56-57

Sar imar sas e bokh pal caľi phuv, o Jozef phundraďa savore skladi a bikenelas le Egipťanenge o zrnos, bo andro Egipt sas igen bari bokh. Savore manuša pal caľi phuv džanas andro Egipt ko Jozef te cinel o zrnos, bo sas igen bari bokh pre caľi phuv.

1. Mojžišoskro 47:12

Avke o Jozef diňa chaben le dades, le phralen the caľa famelija le dadeskra pal oda, keci len sas čhave.

1. Mojžišoskro 47:13-21

Na sas maro pre caľi phuv, bo e bokh sas igen bari. O manuša andro Egipt the andro Kanaan igen bokhaľonas. O Jozef vaš o zrnos, so bikenďa, skidňa upre savoro rup, so sas andro Egipt the andro Kanaan, a ľigenďa oda andro palacis le faraonoskro. Sar imar na sas love andro Egipt the andro Kanaan, savore Egipťana avenas ko Jozef a mangenas: „De amen maro! Soske te meras anglal tire jakha ča vašoda, hoj amen imar nane love?“ „Te tumen nane love, anen tumare stadi a me tumen vaš oda dava chaben,“ phenďa lenge o Jozef. Avke anenas ko Jozef peskre stadi a ov len delas maro vaš o graja, bakre, gurumňa the somara. Andre oda berš lendar o Jozef cinďa savore stadi vaš o chaben. Avke pregeľa jekh berš. Pre aver berš avle pale a phende: „Na garuvaha anglal tu, rajeja amaro, hoj o love amenge dogele a the amare stadi hine imar tire. Nane amen imar, so tut te del, ča amare ťela the amare maľi. Soske te meras anglal tire jakha a te zamukas peskre maľi? Cin tuke amen the amare maľi vaš o maro a avaha otroka le Faraonoske. Ča de amen zrnos, hoj te predživas a te na meras a te na ačhen ča avke o maľi.“ Kavke cinďa o Jozef savore egiptska maľi prekal o Faraonos. Savore Egipťana bikenenas peskre maľi, bo avľa pre lende mek goreder bokh. Kavke o Faraonos dochudňa savore maľi andre egiptsko phuv. Kaleha o Jozef kerďa le manušendar otroken pal caľi phuv.

2. Mojžišoskro 3:22

Dojekh izraeliko džuvľi džala ko egiptska susedki abo ke ola, ko bešen lenca andro kher, a mangela lendar varesave somnakune the rupune veci a the o šukar gada, so urena pre tumare čhajora the muršora.“ Avke tumenca lena o barvaľipen andral o Egipt.

2. Mojžišoskro 16:4-5

O RAJ phenďa le Mojžišoske: „Me tumenge bičhavava o maro, so perela andral o ňebos, a o manuša džana avri a kidena peske ajci, keci lenge kampela pre sako džives. Aleha len skušinava, či pes ľikerena pal miro zakonos, abo na. A pro šovto džives peske kidena a pripravinena duvar ajci sar okla dživesa.“

2. Mojžišoskro 16:19-20

Paľis lenge o Mojžiš phenďa: „Ňiko tumendar peske olestar te na odthovel pre tosaraste.“ Ale varesave džene le Mojžiš na šunde a mukle peske the pre aver džives. Avke pes kerďa andre manna o kirme a chudňa te khandel. Akor o Mojžiš pre lende choľisaľiľa.

2. Mojžišoskro 20:15

Na čoreha!

2. Mojžišoskro 20:17

Tire jakha te na žadinen ňič, so hin avreskro; te na žadinen aňi leskro kher aňi leskra romňa aňi leskre sluhen aňi leskra gurumňa aňi leskre somaris aňi ňič aver, so patrinel avreske!“

2. Mojžišoskro 20:23

Ma keren tumenge ňisave avre devlen paš mande: aňi rupune aňi somnakune.

2. Mojžišoskro 21:16

Oda, ko čorela varekas a paľis les bikenela, abo ole manušes arakhena ke leste, mušinel te merel.

2. Mojžišoskro 22:7-8

Te vareko dela aver dženeske te garuvel o rup abo aver veci a te vareko aver leske andral o kher len čorela, a te chudena ole dženes, savo čorelas ola veci, mušinela leske te visarel pale duvar ajci. Ale te les na prichudena, ela privičimen oda dženo, kaske sas dine ola veci, anglo Del a mušinela te phenel čačipen, hoj ov na iľa aver dženeskre veci.

2. Mojžišoskro 22:25

Te deha kečeň varekas čores mire manušendar maškar tumende, ma ľiker tut ke leste sar užerňikos: Ma le lestar buter, ale ča ajci, keci les diňal kečeň.

2. Mojžišoskro 25:2

„Phen le Izraelitenge, hoj prekal ma te kiden avri o dari. Prilen oda dojekhestar, ko man kamel te del korkoro pestar.

2. Mojžišoskro 35:5

Sako, kas hin ochotno jilo, šaj anel vareso kale vecendar pre obeta le RAJESKE: somnakaj, rup, brondzos,

2. Mojžišoskro 35:22

Avenas ode o murša the o džuvľa a denas jilestar o naramki, kružki, angrusa, lancici the aver somnakune veci. Dojekh, ko kamelas te obetinel le RAJESKE somnakaj, anenas les.

2. Mojžišoskro 36:5-7

a phenenas leske: „O manuša anen buter dari, sar kampel pre kadi buči, so o RAJ prikazinďa te kerel.“ Akor o Mojžiš prikazinďa, hoj te phenen andro taboris: „Imar ňiko te na anel o dari prekal o Sveto than, aňi murš aňi džuvľi.“ Avke o manuša preačhile te anel o dari, bo oda, so ande, sas buter, sar kampelas pre caľi buči.

3. Mojžišoskro 6:2-3

„Te vareko ela ňeverno le RAJESKE oleha, hoj kerela jekh kale vecendar: Te na dela pale avreske oda, so leske diňa te garuvel vaj pes pal oda te starinel, abo te leske vareso čorela, vaj thovela leha avri, abo te arakhela vareso našado a klaminela a lela vera, hoj oda na arakhľa, kerel binos.

3. Mojžišoskro 19:9-11

Sar skideha upre o uľipen pal tiri phuv, ma skide les dži pal o agora la maľakre aňi ma skide oda, so tumenge pele pre phuv. Ma visar tut dujtovar andre tiri viňica, hoj te skides upre o hroznos, aňi ma skide oda, so peľa pre phuv. Muk oda le čoreske the le cudzincoske. Me som o RAJ, tumaro Del. Ma čoren! Ma klaminen! Ma thoven avri jekh avreha!

3. Mojžišoskro 19:13

Ma trapin avre dženes aňi les ma občorar. Počin oles, kas iľal andre buči, a ma zľiker paš tute leskre love dži tosara.

3. Mojžišoskro 19:35-36

Ma thoven ňikaha avri aňi ma klaminen, sar merinen e mira abo sar važinen pre vaha. Sar važinen, mi el tumen pačivaľi vaha, pačivaľi mira the čače nadobi, savenca merinena e mol vaj e pšeňica. Me som o RAJ, tumaro Del, savo tumen iľa avri andral o Egipt.

3. Mojžišoskro 23:22

Sar skidena upre o uľipen andre tumari phuv, ma skiden pal tumare maľi savoro dži pal o agora aňi oda, so tumenge peľa pre phuv. Muken oda le čorenge the le cudzincenge. Me som o RAJ, tumaro Del.‘ “

3. Mojžišoskro 25:3-5

Šov berš sadzineha pre tiri maľa, šov berš strihineha tiri viňica a skideha lengro uľipen. Ale pro eftato berš peske e phuv mušinel te odpočovinel, ela la o šabatoskro odpočinkos — o šabat prekal o RAJ. Ma sadzin pre tiri maľa aňi ma strihin tiri viňica. Ma skide oda, so bariľa korkoro pestar, ma skide o hroznos pal tiri viňica. Oda berš peske e phuv odpočovinela.

3. Mojžišoskro 25:8-12

„ ‚Rachin avri efta šabatoskre berša — eftavar po efta — oda hin saranda the eňa (49) berša. Paľis pes trubinela zorales pro bakrano rohos pro dešto džives andro eftato čhon, andro Džives pro zmjereňje. Trubinela pes pal caľi phuv. Avke pošvecinena o pendato berš a dena te džanel savore manušenge andre tumari phuv, hoj hin e sloboda. Oda ela o Radišagoskro Berš prekal tumende, kana sako chudela pale peskro majetkos a sako, ko sas bikendo sar otrokos, ela premuklo a džala pale paš peskri famelija. O pendato berš ela prekal tumende o Radišagoskro Berš. Ma sadzinen aňi ma skiden oda, so bariľa korkoro pestar, aňi ma skiden o hroznos, savo bariľa, kajte e viňica na sas strihimen. O Radišagoskro Berš ela prekal tumende sveto. Chana ča oda, so barola pre maľa korkoro pestar.‘ “

3. Mojžišoskro 25:35

„ ‚Te vareko le Izraelitendar ačhela čoro a na ela les pro chaben, ta pomožinen leske avke, sar oda kerďanas olenge, ko avle te bešel andre tumari phuv, sar cudzinci, hoj te dživen maškar tumende.

3. Mojžišoskro 25:36-37

Ma len lestar ňisavo interesis, ale daran tumen le Devlestar a domuken leske te dživel paš tumende. Ma den les kečeň love interesiha; ma den les chaben avke, hoj upre vareso te zaroden.

3. Mojžišoskro 27:30

O ďesjatki savorestar pal e maľa — o zrnos pal e maľa the o ovocje pal o stromi — patrinen le RAJESKE. Hine sveta le RAJESKE.

4. Mojžišoskro 18:20-21

Mek o RAJ phenďa le Aronoske: „Na chudeha ňisavi phuv sar ďeďictvos andro Izrael. Me som tiro ďeďictvos the tiro kotor maškar o Izraeliti. Le Levitenge dav andro ďeďictvos savore ďesjatki le Izraelitengre vaš lengri služba, so keren andro Svetostankos.

4. Mojžišoskro 18:25-29

O RAJ mek phenďa le Mojžišoske: „Phen le Levitenge kada: ‚Sar le Izraelitendar prilena o ďesjatki, so tumenge dav sar ďeďictvos, the tumen mange dena olestar o ďesjatki sar daros. Kala tumare ďesjatki pes tumenge rachinela, sar te diňanas o zrnos andral o humnos a e šťava andral o lisos. Avke savore ďesjatkendar, so prilena le Izraelitendar, the tumen anena mange o ďesjatki. Kala ďesjatki mušinen te del le rašaske Aronoske. Le darendar, so tumenge dena, mušinen te kidel avri oda nekfeder prekal ma sar o sveta dari.‘

4. Mojžišoskro 27:4-11

Mušinel te našľol le dadeskro nav andral leskro kmeňos ča vašoda, bo les na sas murša? De amen phuv maškar amare dadeskre phrala.“ Avke o Mojžiš phučľa le RAJESTAR, so te kerel. A o RAJ phenďa le Mojžišoske: „Oda, so mangen le Celofchadoskre čhaja, hin lačho. Mušines lenge te del o ďeďictvos maškar lengre dadeskre phrala. Lengre dadeskri phuv ela lengri. Le Izraelitenge phen: ‚Te vareko merela a na ela les čhave, leskri phuv chudela leskri čhaj. No te les na ela čhaj, leskri phuv chudena leskre phrala. Te les nane aňi phrala, e phuv chudena leskre dadeskre phrala. Te leskre dades na ela phrala, e phuv chudela leskri nekpašeder famelija. Oda ela zakonos prekal o Izraeliti, avke sar o RAJ prikazinďa le Mojžišoske.‘ “

4. Mojžišoskro 31:50

Avke amen anas o somnakune veci — o naramki, o čati, o angrusa, o čeňa the o lancici — le RAJESKE sar obeta, hoj te el odmukle amare bini.“

4. Mojžišoskro 36:9

Avke na džala o ďeďictvos andral jekh kmeňos andre aver, ale savore izraelika kmeňi ľikerena peskri phuv.‘ “

5. Mojžišoskro 5:19

Na čoreha!

5. Mojžišoskro 5:21

Tire jakha te na žadinen ňič, so hin avreskro, te na žadinen aňi leskra romňa aňi leskro kher aňi leskri maľa aňi leskre sluhen aňi leskra gurumňa aňi leskre somaris aňi ňič aver, so patrinel avreske!‘

5. Mojžišoskro 8:9

andre phuv, kaj hin furt maro a ňič tuke na chibaľinela; kaj andro bara hin o trast a o verchi hine pherde le meďoha.

5. Mojžišoskro 8:12-18

Sar imar čaľona a ačhavena tumenge o šukar khera, andre save bešena; sar tumen ela but dobitkos the bakre, rup the somnakaj, a sar pes tumenge rozmnožinela savoro, so tumen hin, akor ma ačhen barikane andro jile a ma bisteren pro RAJ, pre tumaro Del, savo tumen iľa avri andral o Egipt, andral o otroctvos. Ov tumen ľidžalas pal e bari the strašno pušťa, kaj hine o jedovata sapa the o škorpijona, the pal o šuko than bi o paňi a diňa tumen o paňi andral e zoraľi skala. Pre pušťa tumen čaľarelas la mannaha, savi na prindžarenas tumare dada. Ov tumen pokorinelas a skušinelas, hoj tumenge paľis te presikavel o lačhipen. Vašoda tumenge šoha ma gondoľinen: ‚Kada barvaľipen dochudňam peskre vastenca the peskra zoraha.‘ Leperen tumenge pro RAJ, pre tumaro Del, bo ov tumen del zor te dochudel o barvaľipen, hoj te doľikerel e zmluva, so la veraha phandľa tumare dadenca, avke sar oda hin the adadžives.

5. Mojžišoskro 10:17-18

Se o RAJ, tumaro Del, hino RAJ pre rajende the Del pre devlende. Hino baro, zoralo the užasno, na chudel paš ňikaste buter a na del pes te prepočinel. Zaačhel vaš e širota the vaš e vdova, kamel le cudzincos a del les maro the gada.

5. Mojžišoskro 12:6

Ode leske anena o labarde obeti the o aver obeti, o ďesjatki, o dari, so anen korkore pestar abo pal save diňan lav le RAJES, a the le ešebnen le dobitkostar the le bakrendar.

5. Mojžišoskro 12:11

O RAJ peske kidela avri jekh than, kaj ela lašardo. Ode leske mušinen te anel savoro, so tumenge prikazinav: o labarde obeti the aver obeti, o ďesjatki, o dari the savoro nekfeder, pal soste diňan lav, hoj dena le RAJESKE.

5. Mojžišoskro 12:17

Andre tumare fori našťi chan e ďesaťina tumare zrnostar, muštostar, olejostar, aňi ešebne tumare dobitkostar abo tumare bakrendar, aňi ňisavo daros, so den lav korkore tumendar abo pal savo diňan lav le RAJES, aňi ňisave avre obetendar.

5. Mojžišoskro 14:22-23

„Sako berš thov pre sera e ďesaťina le uľipnastar, so tuke barola pro maľi. Pre oda than, so peske kidňa avri o RAJ, tiro Del, chaha anglal leste e ďesaťina tire zrnostar, tira neva moľatar, tire olivove olejostar the le ešebnes tire dobitkostar the tire bakrendar, hoj te sikľos te daral le RAJESTAR pro furt.

5. Mojžišoskro 15:1-3

„Pro koňec dojekhe eftate beršeske hin o časos, kana musaj te odmukel savorenge, so ile kečeň. Kavke oda kampel te kerel: Sako, ko diňa kečeň avre Izraelitas, odmukela leske oda, so leske kamelas. Našťi mangel pale o love, bo o RAJ korkoro diňa avri, hoj pes te odmukel oda, so pes diňa kečeň. Le cudzincostar šaj les pale oda, so les diňal kečeň, ale tire phraleske oda odmuk.

5. Mojžišoskro 15:6

Bo o RAJ, tiro Del, tut požehňinela, avke sar diňa lav, a tu deha kečeň but naroden, ale ňiko tumendar na lela kečeň avre narodendar. Tumen vladňinena upral aver narodi, ale on upral tumende na vladňinena.

5. Mojžišoskro 15:7-8

Te varesavo Izraelitas ela čoro andre varesavo foros andre odi phuv, so tumenge del o RAJ, tumaro Del, ma phand angle leste tiro jilo aňi tiro vast, ale pomožin leske. Ale av ke leste ščiro, phundrav tiro vast a de les kečeň oda, so leske kampel.

5. Mojžišoskro 15:9-11

Ale de tuke pozoris pre oda, hoj tut te na el andro jilo kajso nalačho gondoľišagos, hoj tuke pheneha: ‚Pašes hin o eftato berš, o berš, so pes savoro odmukel,‘ hoj te na phandes andre tiro jilo avke, hoj les na deha ňič. Bo akor ov vičinďahas ko RAJ a uľahas pre tute binos. De les ščirones, a te na avel tuke pharo andro jilo vaš oda, hoj les vareso des, bo o RAJ, tiro Del, tut požehňinela andre savoreste, so kereha tire vastenca. O čore manuša ena furt maškar tumende, vašoda tuke prikazinav: ‚Andre tumari phuv de ščirones le čore manušes the oles, kas nane.‘ “

5. Mojžišoskro 16:10

Paľis oslavineha o inepos le Kurkengro pre pačiv le RAJESKE, tire Devleske, a olestar, soha tut požehňinela o RAJ, tiro Del, jilestar aneha o daros pal oda, keci tuke o RAJ požehňinďa.

5. Mojžišoskro 16:17

Sako tumendar mi obetinel ajci, keci leske o RAJ, leskro Del, požehňinďa.“

5. Mojžišoskro 17:17

Našťi peske skidel but romňijen, bo aleha pes visarela le RAJESTAR; aňi peske našťi skidel but rup abo somnakaj.

5. Mojžišoskro 18:2

Na ela len ďeďictvos avke sar avre kmeňen. Lengro ďeďictvos ela korkoro o RAJ, avke sar lenge phenďa.

5. Mojžišoskro 19:14

Ma zalen e phuv ňisave susedaskri avke, hoj prethovena dureder e hraňica, so tumare phure dada imar čirla chudle andro ďeďictvos, sar o RAJ, tumaro Del lenge la diňa.“

5. Mojžišoskro 23:19-20

Te des kečeň le Izraelitas love abo chaben abo vareso aver, ma le lestar interesis. Ale te des kečeň le cudzincos, šaj lestar les interesis, ale le Izraelitastar ma le, hoj tut o RAJ, tiro Del, te požehňinel andre savoreste, so kereha andre phuv, savi džas te zalel.

5. Mojžišoskro 24:7

Te pes avľahas pre oda, hoj vareko zaiľa avre Izraelitas, kerelas leha sar otrokoha a bikenďa les, akor oda, ko les zaiľa, mi merel. Kavke odleha tumendar o nalačhipen.

5. Mojžišoskro 24:21

Sar obkideha o hroznos pal tiri viňica, ma dža dujtovar te dokidel upre, ale oda, so ačhela, muk oda le cudzincenge, le širotenge the le vdovenge.

5. Mojžišoskro 26:9-11

Anďa amen pre kada than a diňa amenge kadi phuv — e phuv, kaj čuľal o thud the o medos. Vašoda akana anďom o ešebno uľipen la phuvakro, so man diňal, RAJEJA.‘ Paľis thov o košaris anglo RAJ, angle tiro Del, a banďuv anglo RAJ. Radisaľuv tu the caľi tiri famelija savore lačhipnastar, so tut diňa o RAJ, tiro Del. Radisaľuv jekhetane le Levitenca the le cudzincenca, save bešen maškar tumende.

5. Mojžišoskro 26:12-13

Sako berš deha e ďesaťina savorestar, so tuke bariľa pre maľa, le RAJESKE, ale sako trito berš deha e ďesaťina savorestar le Levitenge, le cudzincenge, le širotenge the le vdovenge, hoj te chan a te čaľon andre tire fori. Paľis pheneha anglo RAJ, angle tiro Del: ‚Anďom avri andral miro kher oda odďelimen chaben a diňom le Levitenge, le cudzincenge, le širotenge the le vdovenge, avke sar mange prikazinďal. Doľikerďom savoro, so prikazinďal a pre ňisoste na bisterďom.

5. Mojžišoskro 28:11-12

O RAJ tumen dela but lačhipen — požehňimen ena o čhave, so tumenge uľona, o uľipen tumara phuvatar the o gurumňora tumare dobitkostar andre odi phuv, so phenďa la veraha tumare dadenge. Otkerela tumenge peskre ňeboskre skladi, hoj te bičhavel o brišind, kana kampel, a požehňinela savore tumare buča. Tu deha kečeň avre naroden, ale tu na mušineha te lel kečeň ňikastar.

Jozua 6:19

Savoro rup, somnakaj, o veci le brondzostar the le trastestar hine dine ča prekal o RAJ. Thovena oda andre le RAJESKRI pokladňica.“

Jozua 13:33

Le kmeňos Levi o Mojžiš na diňa ňisavo ďeďictvos, bo o RAJ, o Del le Izraeloskro, hino lengro ďeďictvos, avke sar len diňa lav.

1. Samueloskro 2:7-8

O RAJ del o čoripen the o barvaľipen. Varekas thovel tele a varekas hazdel upre. Le slabes hazdel andral o prachos; le čores cirdel avri andral e čik, hoj len te thovel te bešel le rajikane manušenca a te thovel len te bešel pro pačivalo tronos. Bo le RAJESKRE hine o slupi, so ľikeren e phuv, bo pre lende ačhaďa o svetos.

2. Samueloskro 12:1-6

O RAJ bičhaďa le Natan ko David. Ov avľa ke leste a phenďa: „Andre jekh foros sas duj murša. Jekh sas barvalo a dujto čororo. Le barvales sas igen but bakre the gurumňa, ale le čorores sas ča jekh ovečka, sava peske cinďa. Ov la ľikerelas a oj barolas jekhetane leha the leskre čhavenca. Chalas leha jekhetane ole chabenestar, so the ov, pijelas andral leskro poharis a sovelas andre leskri angaľi. Sas leske sar čhaj. Jekhvar avľa ko barvalo murš vareko pal o drom. Ale ov na kamľa te lel peskre bakrendar abo gurumňendar, hoj te kerel te chal ole muršeske, so ke leste avľa. Avke iľa e ovečka ole čore manušestar a kerďa te chal ole muršeske, so ke leste avľa.“ O David igen choľisaľiľa pre oda barvalo murš a phenďa le Natanoske: „Avke sar dživel o RAJ, oda murš, savo ada kerďa, mušinel te merel. Vaš odi ovečka mušinela akana te visarel pale štarval ajci, bo kerďa kadi veca a na sas leske pharo pal oda čoro manuš.“

2. Samueloskro 24:24-25

Ale o kraľis leske phenďa: „Kada na! Kamav tutar te cinel a te počinel. Na anava le RAJESKE, mire Devleske, labarde obeti, save man ňič na molas.“ Avke o David cinďa oda humnos the o gurumňa vaš o penda (50) rup, ačhaďa le RAJESKE oltaris a anďa leske o labarde the o smiromoskre obeti. Akor o RAJ šunďa avri o modľitbi vaš e phuv a o meribnaskro nasvaľiben andro Izrael zaačhiľa.

1. Kraľengro 6:21-22

O Šalamun obthoďa o Chramos andrunestar le žuže somnakaha. Anglo Neksveteder than, so diňa te obthovel le somnakaha, figinďa o pochtan le somnakune lancenca. Calo Chramos andrunestar a the o oltaris andro Sveto than obthoďa le somnakaha.

1. Kraľengro 6:30

The e chramoskri podlaha andral the avral obthoďa le somnakaha.

1. Kraľengro 7:48-50

O Šalamun diňa te kerel andro Chramos le RAJESKRO the aver sersamos: o somnakuno oltaris; o somnakuno skamind, pre savo pes thovelas o maro; o deš somnakune svietňiki — pandž ačhenas pre čači sera a pandž pre baľogňi sera anglo Neksveteder than; o somnakune kvitki, o lampi, o kliešťi; o čare, o čhurora, o kuča the o lopatki, so sas tiš kerde le somnakastar. The o somnakune čopi pro vudara andro Chramos.

1. Kraľengro 10:14

Le Šalamunoske anenas sako berš vaj 23 toni somnakaj,

1. Kraľengro 10:21-23

Savore kuča, andral save pijelas o Šalamun, sas kerde le somnakastar a savore veci andro Kher le libanoňike vešeskro sas kerde le žuže somnakastar. Ňič na sas kerdo le rupestar, bo andre oda časos o rup prekal lende na sas vzacno. Le Šalamun sas but loďi pro moros. Sako trin berš len bičhavelas pro moros le Chiramoskre loďenca, hoj te doanen o somnakaj, o rup, e slonovina, le opicen the le paven. O Šalamun sas barvaleder the goďaveder sar dojekh kraľis pre phuv.

1. Kraľengro 17:11-16

Sar leske džalas te anel o paňi, mek lake phenďa: „Mangav tut, an mange the sikra maro.“ Oj leske phenďa: „Avke sar dživel o RAJ, tiro Del, nane man ňisavo maro! Hin man ča sikra aro andro čaro the olejos andro džbanos. Ipen akana kidav o kašta, hoj te džav te tavel chaben mange the mire čhaske. Kada ela amaro posledno chaben a paľis bokhatar meraha.“ „Ma dara tut!“ odphenďa lake o Eliaš. „Dža a ker avke, sar phenďal, ale ešeb ker cikno maroro prekal ma a an les mange. Paľis ker tuke the tire čhaske. Bo kada phenel o RAJ, o Del le Izraeloskro: ‚O aro andral tiro čaro a aňi o olejos andral o džbanos na našľola, medik o RAJ na dela pale o brišind pre phuv.‘ “ Avke oj geľa a kerďa avke, sar phenďa o Eliaš. A sas len but dživesa so te chal. O aro andral o čaro aňi o olejos andral o džbanos na našľolas, avke sar phenďa o RAJ prekal o Eliaš.

2. Kraľengro 4:2-7

O Elizeus latar phučľa: „So kames, hoj prekal tu te kerav? Phen mange, so tut hin khere?“ Odphenďa leske: „Tira služobňička andre calo kher nane ňič, ča sikra olejos andre kuči.“ Pre oda lake phenďa: „Dža a mang tuke savore susedendar, prazdna nadobi. Ma an frima. Dža andro kher tire čhavenca a phand pal tumende o vudar. Čhivker andre ola nadobi o olejos andral odi kuči a odthov pre sera dojekh nadoba, savi imar ela pherďi.“ Oj lestar odgeľa a phandľa pal peste the pal peskre čhave o vudar. On lake podenas o nadobi a oj andre čhivkerelas o olejos. Sar imar sas savore nadobi pherdžarde, phenďa le čhaske: „Pode mange aver nadoba.“ Ale ov lake phenďa: „Imar buter amen nane.“ Akor andral odi kuči preačhiľa te čuľal o olejos. Paľis, sar oda geľa te phenel le prorokoske Elizeoske, ov lake phenďa: „Dža, biken oda olejos a de pale o love, kaske kames, a olestar, so tuke ačhela, šaj džives tu the tire čhave.“

2. Kraľengro 18:15-16

Paľis o Chizkija diňa leske savoro rup the savoro, so arakhľa andro Chramos the andro pokladňi le palaciskre. The pal o chramoskro vudar the pal e zarubňa iľa tele o somnakaj, saveha len korkoro obthoďa, a diňa le asirike kraľiske.

2. Kraľengro 24:13-14

O Nebukadnecar odarik iľa savoro barvaľipen andral o Chramos the andral le kraľiskro palacis a skidňa savore somnakune veci, so diňa te kerel o izraeliko kraľis o Šalamun prekal o Chramos. Oda pes ačhiľa avke, sar phenďa o RAJ. Andral o Jeruzalem zaiľa a ľigenďa andre peskri phuv 10 000 manušen: savore uradňiken, vodcen, maribnaskre muršen, kovačen the ťesaren. Ačhile ode ča o nekčoreder manuša.

1. Kronicko 4:10

Andre jekh džives o Jabec vičinelas pro Del le Izraeloskro: „Mangav tut, igen man požehňin a de man bareder phuv. Ľidža man tire vasteha a chraňin man savore nalačhipnastar, hoj man te na avel dukh.“ A o Del les diňa savoro, so lestar mangľa.

1. Kronicko 12:40

The ola, ko bešenas dur, avke sar o Jisachar, o Zebulun the o Naftali, anenas lenge pro somara, ťavi, mulici the guruva igen but chabena — o aro, o šuke figi the o hroznos, e mol, o olejos a the le gurumňen the le bakren — bo andro Izrael sas baro radišagos.

1. Kronicko 22:14

Dikh, me man but trapinďom, hoj te doanav prekal o Chramos le RAJESKRO 3 400 toni somnakaj the 34 000 toni rup, ajci but brondzos the trasta, so pes na del aňi te odvažinel, a mek the kašta the bara. A tu mek paš oda šaj dothoves.

1. Kronicko 29:2-3

Keci birinďom, ajci pripravinďom materijalos a diňom prekal o Chramos le Devleskro o somnakaj pro somnakune veci, o rup pro rupune, o brondzos pro brondzune, o trasta pro trastune the o kašta pro kaštune veci. Diňom mek o mramoris the o bara le onixoskre, o bara le malachitoskre the o farebna bara — savore vzacna bara pro šukariben. A vašoda, hoj mange hin pro jilo te ačhavel o Chramos le Devleskro, dav mek mire barvaľipnastar o somnakaj the o rup paš oda, so imar diňom:

1. Kronicko 29:7-9

On dine prekal o Chramos buter sar šel the eftavardeš (170) toni somnakaj, buter sar trin šel the saranda (340) toni rup, vaj šov šel the biš (620) toni brondzos a buter sar trin ezera the štar šel (3 400) kili trasta. Kas sas varesave vzacna bara, delas len le Jechieloske andral le Geršonoskri fajta andro vasta sar daros prekal o Chramos le RAJESKRO, bo ov sas upral o pokladi. O manuša radisaľonas ole darendar, so o vodci anenas jilestar le RAJESKE. The o David igen radisaľolas.

1. Kronicko 29:12

O barvaľipen the e pačiv hin tutar. Tu kraľines upral savoreste. Andre tire vasta hin e zor. Kas tu kameha, oles šaj keres bares the zorales!

1. Kronicko 29:14

Ale ko som me the mire manuša, hoj tut šaj diňam ajci dari? Se savoro hin tutar a akana tuke oda ča pale das.

1. Kronicko 29:16

Ó, RAJEJA, Devla amaro, savoro kada barvaľipen, so tuke diňam, hoj pes te ačhavel o Chramos prekal tiro sveto nav, hin tutar a tiro hin savoro.

2. Kronicko 1:11-12

Pre oda leske o Del odphenďa: „Vašoda, hoj kada kames a na mangľal tuke o barvaľipen, aňi o pokladi, aňi e pačiv, aňi baro dživipen, aňi o meriben tire ňeprijaťeľengro, ale o goďaveripen the prindžaripen, hoj te ľidžas mire manušen, upral save tut ačhaďom kraľiske, dava tut o goďaveripen the prindžaripen, hoj te ľidžas le manušen. Dava tut the o barvaľipen, the pokladi the ajsi pačiv, so na sas le kraľen angle tu a na ela aňi olen, save ena pal tu.“

2. Kronicko 1:15

Sar o Šalamun kraľinelas, sas andro Jeruzalem ajci rup the ajci somnakaj sar bara a ajci stromi cedri sar dziva figovňika pro judska brehi.

2. Kronicko 31:4-5

Le manušenge andro Jeruzalem prikazinďa, hoj te anen prekal o rašaja the Leviti ole obetendar oda, so mušinen te del lenge pro dživipen, hoj on te šaj en oddine te kerel sa, so kampel pal o zakonos le RAJESKRO. Sar pal ada savore šunde, chudle te anel o Izraeliti peskre ešebne uľipnastar e pšeňica, e mol, o olejos the o medos the savorestar, so len sas le maľendar. Ande igen but ďesjatki savorestar.

Nehemiaš 5:1-13

Akor chudle o manuša the o džuvľa igen te vakerel pre okla Židi vaš oda, so kerenas. Varesave lendar phenenas: „Peskre muršoren the čhajoren mušinas te del sar otroken, hoj amen te den zrnos, hoj te predživas.“ Aver vakerenas: „Das amare maľi, o viňici the o khera andre zaloha, hoj amen te den pšeňica andre kadi bari bokh.“ Aver phenenas: „Mušinďam peske te lel kečeň, hoj te počinas le kraľiske o daňe vaš o maľi the vaš o viňici. Ale the amen sam Židi avke sar on. Či nane amare čhave ajse sar lengre? Amare čhavendar mušinas te kerel otroken a varesave amare čhaja imar hine bikende otrokiňenge. Imar na džanas, so te kerel, bo ile amendar o maľi the o viňici.“ Sar šunďom kala lava a dikhľom lengro pharipen, igen somas choľamen. Gondoľinavas pal oda a vičinďom mange le vodcen the le uradňiken a phenďom lenge: „Tumen barvaľon pre tumare fameliji avke, hoj len den kečeň a kiden lendar o interesa.“ Avke mange diňom te zvičinel savore manušen pal odi veca a phenďom lenge: „Amen kerďam savoro pre oda, hoj te cinas avri andral o otroctvos amare židovike famelijen, save sas bikende avre narodenge. Ale tumen akana bikenen tumare phralen, hoj len amen pale te cinas?“ Pre oda mange o vodci the o uradňika na phende aňi lav, bo džanenas, hoj hin man čačipen. Mek phenďom: „Namištes keren. Či na kamľanas te phirel andre dar anglo Del, hoj amendar amare ňeprijaťeľa te na asan? Se me, mire phrala the mire služobňika len das furt kečeň o love the e pšeňica. Odmukas lenge oda, so amenge kamen! Den lenge mek adadžives pale o maľi, o viňici, o olivova sadi the o khera, so lendar iľan. Den pale the o interesis, so lendar iľan akor, sar tumendar ile kečeň o love, o zrnos, e mol the o olivovo olejos.“ O vodci odphende: „Keraha avke, sar phenes. Daha lenge pale savoro a na mangaha lendar ňič.“ Avke diňom te vičinel le rašajen a o vodci ile vera anglo rašaja, hoj kerena avke, sar dine lav. Paľis razinďom avri mire žebi a phenďom: „Kavke o Del dojekhe muršes, ko na doľikerela oda lav, razinela avri andral leskro kher the andral savoreste, so les hin, a na mukela leske ňič.“ Akor savore manuša phende: „Amen!“ A kerde avke, sar dine lav, a lašarenas le RAJES.

Nehemiaš 10:34-39

A amen — o rašaja, o Leviti the o manuša — prekal o losos kidaha avri, kana andro berš savi famelija anela o kašta pre labarďi obeta prekal o RAJ, amaro Del, avke sar hin pisimen andro zakonos. Davkeraha sako berš ešebne uľipnastar, so skidaha pal e maľa the pal o ovocna stromi a daha oda andro Chramos le RAJESKRO. Mek amare ešebne čhaven ľidžaha andro Chramos le rašajenge a odďelinaha len le Devleske; a daha the amare gurumňen the bakren, save uľile ešebna, avke sar hin pisimen andro zakonos. O ešebno le arestar the le uľipnastar pal savore stromi, o ešebno la moľatar the olejostar tiš ľidžaha andro Chramos le rašajenge prekal amaro Del. A le Levitenge daha e ďesjatka le uľipnastar, bo on oda kidena avri savore amare gavendar. O rašaj andral e famelija le Aronoskri mušinel te el paš oda, sar o Leviti kidena avri e ďesjatka a paľis on olestar mušinen te anel e ďesjatka andro skladi le chramoskre. O Izraeliti the o Leviti mušinen te anel o dari le zrnostar, la moľatar the le olejostar, andre ola skladi, kaj hine o sveta veci a kaj bešenas o rašaja, o stražňika the o spevaka. Daha savoro, so kampel prekal o kher amare Devleskro.“

Nehemiaš 13:5

Diňa leske o baro than andro Chramos. Ode angloda odthovkerenas o chabeneskre obeti, o kaďidlos, o veci pre služba, o dari prekal o rašaja the e ďesjatka le uľipnastar, la moľatar the le olejostar, so sas prekal o Leviti, prekal o lavutara the stražňika.

Nehemiaš 13:12

Avke savore manuša andral e Judsko chudle te hordinel o ďesjatki le zrnostar, la moľatar the le olejostar andro skladi le chramoskre.

Job 1:3-4

a sas les efta ezera (7 000) bakre, trin ezera (3 000) ťavi, ezeros (1 000) voli, pandž šel (500) somara the igen but služobňika. Kada murš sas nekbareder savore manušendar pal o vichodos. Leskre čhave kerenas o hoscini jekh pal aver andre peskre khera. Vičinenas the peskre trine pheňen, hoj lenca te chan a te pijen.

Job 1:21

a phenďa: „Lango avľom andral o per la dakro a lango džava pale pre oda than, khatar avľom. O RAJ diňa a o RAJ iľa. Mi el lašardo o nav le RAJESKRO!“

Job 20:15

O barvaľipen, so chaľa, čhandela avri; o Del leske les čhivela avri andral o per.

Job 20:19

Bo trapinelas le čoren a na pomožinďa lenge; zaiľa o kher, savo ov na ačhaďa.

Job 21:13

Peskre dživesa predživen andro lačhipen a džan tele andro Šeol bi o pharipen.

Job 22:6-7

Bo tire phralendar lehas vaš ňisoske e zaloha a mukehas len langen bi o gada. Na dehas te pijel paňi oles, kas smadzinelas, oles, ko sas bokhalo, na dehas te chal maro.

Job 22:25

akor ela o Nekzoraleder tiro somnakaj the tiro nekvzacneder rup.

Job 24:2-10

O nalačhe manuša prethoven dureder peskre hraňici, čoren o stadi a pašinen len. Le širotendar len le somaren a le vdovendar le bikos sar e zaloha. Le čoren ispiden pal o drom het; savore čorore pre phuv pes mušinen te garuvel. Sar o dziva somara pre pušťa peske roden o chaben, avke keren the o čore manuša. Peskre čhavenge roden o chaben andre zamukľi phuv. Mušinen te skidel upre o uľipen pal aver maľi, kiden upre o zbitki andral e viňica le nalačhe manušeskri. Prekal e rat pašľon lange, bi o gada; nane len soha pes te učharel andre, sar hin šil. Sar del o brišind pro verchi, cinďon; nane len kaj pes te garuvel a ispiden pes paš e skala. Odcirden la širota la dake pašal o koľina, len le čhaven le čore manušendar sar o počiňiben vaš o dluhi. Phiren lange, bi o gada, hordinen e pšeňica avrenge, ale furt hine bokhale.

Job 31:23-25

Našťi kerďom kajse veci, angle slava le Devleskri vašoda, bo man lestar daravas, hoj man te na zňičinel. Te miro pačaben thovavas andro somnakaj a te phenavas le žuže somnakaske: ‚Pre tute man mukav,‘ te radisaľuvavas, hoj man hin baro barvaľipen a hoj miro vast dochudňa ajci but,

Job 34:19

Ov nane oda, ko chudel paš o raja abo del buter pačiv le barvales le čorestar; se ov stvorinďa savore manušen.

Job 42:10

Sar pes o Job modľinelas vaš peskre prijaťeľa, akor leske o RAJ anďa pale o požehnaňje andro dživipen. O RAJ les diňa duvar ajci savorestar, so les sas angloda.

Job 42:15

A ňikhaj pal caľi phuv na sas kajse šukar džuvľija, sar sas le Joboskre čhaja. A lengro dad len diňa o ďeďictvos jekhetane lengre phralenca.

Žalmi 2:8

Mang mandar a me tuke dava le naroden sar ďeďictvos, caľi phuv ela tiri.

Žalmi 9:18

Ale šoha pes na bisterela pro čore a šoha na našľola e naďej olengri, ko cerpinen.

Žalmi 10:3

O nalačho pes lašarel le nalačhe žadoscenca; o manuš, savo kamel o love, košel a tele dikhel le RAJES.

Žalmi 15:5

ko na del kečeň interesiha a ko na prilel o love, hoj te vakerel pro ňevinno. Ko kada kerel, šoha pes na čhalavela.

Žalmi 16:5-6

Tu, RAJEJA, sal miro ďeďictvos, tu mange keres miro drom, miro dživipen hin andre tire vasta. Miro pľacos chudňom pro šukar thana, igen mange hin pre dzeka miro ďeďictvos.

Žalmi 23:1

Le Davidoskro žalmos. O RAJ hino miro pasťjeris, ňič mange na chibaľinela.

Žalmi 34:9

Tumen, leskre manušale, daran le RAJESTAR, bo olen, ko pes lestar daran, hin savoro, so lenge kampel.

Žalmi 35:10

Andral calo jilo phenava: „RAJEJA, ko hin, sar sal tu? Tu zachraňines le slabe manušes le zoralestar, le čores the le slabes olestar, ko les trapinel.“

Žalmi 37:3-4

Muk tut pro RAJ a ker o lačhipen, beš andre tiri phuv a dživ andro smirom. Radisaľuv andro RAJ a dela tut, pal soste tiro jilo tužinel.

Žalmi 37:25-26

Terno somas a phuriľom, ale na dikhľom le čačipnaskre manušes omuklones aňi leskre čhaven te žobrinel maro. Furt hin leske pharo vaš avrenge a del len kečeň, leskre čhave ena pro požehnaňje.

Žalmi 37:29

O čačipnaskre chudena e phuv a bešena andre pro furt.

Žalmi 40:17

Me som čoro a slabo, Adonaj, gondoľin pre ma! Tu sal miri pomoca, miro zachrancas! Devla miro, av sig!

Žalmi 41:1-2

Oleske, ko ľidžal o bašaviben. Le Davidoskro žalmos. Bachtalo hin oda, ko gondoľinel pro čoro manuš; o RAJ les lela avri andral o pharo džives. O RAJ les ochraňinela a mukela les te dživel; pre phuv les vičinena požehňimen. Ma domuk le ňeprijaťeľenge, hoj les te zňičinen!

Žalmi 49:6-8

On pes muken pre peskro majetkos a presikaven pes but barvaľipnaha. Ňiko našťi cinel avri o dživipen avreske, aňi vaš peskri duša našťi počinel le Devleske. Bo e cena vaš o dživipen hiňi igen bari, o manuš šoha našťi počinel dos,

Žalmi 52:7

„Dikhen, o murš, so na domukľa le Devleske, hoj les te ochraňinel, ale mukelas pes pre peskro barvaľipen, šunelas pes zoralo akor, sar občorelas avren.“

Žalmi 62:10

Ma muken tumen pro love, so lena avre manušenge, aňi pre oda, so čorena avrenge; te tuke barol o barvaľipen, ma prithov paš oda o jilo.

Žalmi 72:12-13

Ov zachraňinela le čores, sar vičinela, oles, kas nane ňič, kaske nane ko te pomožinel. Hino jileskro ko slabo the ko čoro a zachraňinel o dživipen le čore manušengro.

Žalmi 82:3-4

Zaačhen vaš o slaba the široti! Sikaven o čačipen le čore the trapimen manušengro! Chraňinen le slabes the le čores, cirden les avri andral o vasta le nalačhe manušenge!

Žalmi 84:11

Bo o RAJ, o Del, hin o kham the o šťitos; o RAJ presikavel o jileskeriben the e pačiv; na odphenel o lačhipen olenge, kaskro dživipen hino žužo.

Žalmi 102:17

Šunela e modľitba peskre čore manušengri a odphenela lenge pro mangipen.

Žalmi 112:3

Andre leskro kher ela o barvaľipen a savorestar pherdo; leskro spravodľišagos ľikerela furt.

Žalmi 112:5

O lačhipen avela pre oda, ko ščirones del kečeň, pre oda, ko kerel o veci čačipnaha.

Žalmi 113:7-8

Le čore manušes hazdel upre andral o prachos, le slabes podhazdel pal o šmeciskos, hoj les te thovel te bešel le rajenca; peskre manušengre rajenca.

Žalmi 115:4

Ale lengre modli hine rupune the somnakune; o manuša len kerde peskre vastenca.

Žalmi 115:14-15

Mi del tumenge o RAJ, hoj te rozbaron, tumen the tumare čhave! Mi požehňinel tumen o RAJ, savo kerďa o ňebos the e phuv!

Žalmi 116:12

So me šaj dav le RAJES vaš savoro lačhipen, so mange kerďa?

Žalmi 145:15-16

Savore jakha pre tu dikhen a užaren pre tu, a tu len des te chal akor, sar lenge kampel. Otkeres tiro vast a čaľares savore džiden oleha, so kamen.

Prislovja 1:19

Kada pes ačhel savorenge, savenge džal pal o nalačho ziskos: o nalačho ziskos lenge lel o dživipen.

Prislovja 2:4-5

te oda rodeha avke sar o rup a kameha oda te arakhel avke sar o garudo barvaľipen, akor achaľoha, so hin e sveto dar le RAJESTAR, a arakheha o prindžaripen pal o Del.

Prislovja 3:9-10

De pačiv le RAJES andral tiro barvaľipen the andral o ešebno ovocje savore uľipnastar. Te kada kereha, ela tut pherdo zrnos andre tire stodoli a tire sudi prečuľana la neva moľaha.

Prislovja 3:13-15

Bachtalo hin o manuš, savo arakhľa o goďaveripen, o murš, savo dochudňa o achaľuvipen. Oda mol buter sar o rup a dela tut oda, so hin feder sar o somnakaj. Te el goďaver hin vzacneder sar o diamanti; ňič, so kames, nane ajso sar o goďaveripen.

Prislovja 3:27-28

Te tut hin pre oda, pomožin le manušenge, save peske oda zaslužinen. Ma phen tire susedaske: „Dža, av pale tajsa a dava tut,“ te oda hin paš tu.

Prislovja 6:1-5

Čhavo miro, te tut zaručinďal vaš tiro susedas a phandľal tut andre zmluva vaš aver manuš; te tut zachudňal andre oda, so vakerehas le mujeha, a zakerďal tut andro lava, so phenďal; ta ker kada, čhavo miro, hoj tut te zachraňines, bo dochudňal tut tel e zor avre dženeske: Dža a igen tut leske mang, hoj tuha te zrušinel e zmluva; ma de te sovel tire jakhenge a ma dža te pašľol, medik leha na vakereha! Le tut avri olestar, sar e srnka denašel le poľovňikoske, sar o čiriklo ľecinel andral o vasta oleske, ko les chudel.

Prislovja 6:30-31

O manuša na dikhen tele le živaňis, te peske čorel o chaben, sar hino bokhalo; ale te les paš oda chuden, mušinel oda te visarel pale eftavar, kajte les oda moľahas savoro barvaľipen, so les hin andro kher.

Prislovja 8:18-21

Paš ma arakhena o barvaľipen the e pačiv, o barvaľipen, so ačhel, the o spravodľišagos. Oda, so tut me dava, mol buter sar o žužo somnakaj a hin feder sar o nekžužeder rup. Me phirav pal o čačipnaskre droma, pal o spravodľiva chodňiki, hoj te dav o barvaľipen olen, ko man kamen, a te pherdžarav lengre pokladňici.

Prislovja 10:2-5

O barvaľipen, so dochudes nalačhipnaha, tuke na ela pre chasna, no o spravodľišagos tut lel avri andral o meriben. O RAJ na mukela le čačipnaskres te bokhaľol, ale le nalačhenge na domukela te chudel oda, so kamen. Te aveha leňivo, aveha čoro, no te kereha e buči mištes, barvaľoha. Ko skidel o uľipen ňilaje, hino goďaver čhavo, ale o čhavo, savo prekal e žatva sovel, hino pre ladž.

Prislovja 10:15

O barvaľipen chraňinel le barvalen sar o muri le foros, ale le čoren zňičinela o čoripen.

Prislovja 10:20-22

Oda, so vakerel o čačipnaskro, hin sar o žužo rup, no oda, so gondoľinen o bijedevleskre, na mol ňič. O čačipnaskre vušta čaľaren but manušen, ale o diline meren, bo na achaľon. O požehnaňje le RAJESKRO barvaľarel a na anel ňisavo pharipen.

Prislovja 11:1

Le RAJESKE džungľol oda, ko važinel falošňe, ale o vahi, so važinen mištes, leske hin pre dzeka.

Prislovja 11:15-16

Ko pes zaručinel vaš o cudzo dženo, igen cerpinela. Ko pes na zaručinel vaš aver, hino chraňimen. La džuvľa, so hiňi lačhejileskri, den o manuša pačiv, ale o maribnaskre dochuden ča o barvaľipen.

Prislovja 11:24-28

Varesave manuša den peskre love jilestar a mek len hin buter, ale varesave manuša izdran pal o love a hine mek čoreder. O ščiro manuš barvaľola; a ko del paňi avres, the les dena te pijel. O manuša prekošen oles, ko na kamel te bikenel e pšeňica, medik na bikenela vzacneder, ale o manuša ašaren oles, ko e pšeňica bikenel. E pačiv dena oles, ko čačes rodel o lačho, ale o nalačhipen avela pre oda, ko les rodel. Ko pes mukel pre peskro barvaľipen, perela, no o čačipnaskre barona sar o zelena prajti.

Prislovja 13:4

O leňivo manuš peske žadinel a nane les ňič, no oles, ko kerel mištes buči, ela savoro, so kamel.

Prislovja 13:7-8

Vareko pestar kerel barvalo a nane les ňič; aver dženo pestar kerel čoro, ale hin les pherdo barvaľipen. O barvalo peske šaj počinel, hoj les te na murdaren, no o čoro pes na mušinel oleha te trapinel.

Prislovja 13:11

O barvaľipen skidlo napačivalones cikňola, ale oleske, ko peske skidel po sikra, barola.

Prislovja 13:22

O lačho manuš zamukela o ďeďictvos peskre vnučatenge, no o barvaľipen le binošneskro chudela o čačipnaskro manuš.

Prislovja 14:20-23

Ňiko na kamel le čore manušes, aňi leskre susedi, ale le barvales hin pherdo prijaťeľa. Binos hin te dikhel tele le čores, no požehňimen hin oda, ko le čoreske presikavel o lačhipen. Či na bludzinen ola, ko gondoľinen te kerel o nalačho? Ale ola, ko kamen te kerel o lačho, arakhena o jileskeriben the o pačivaľiben. Dojekha phara bučatar tut ela chasna, ale te ča vakeres a ňič na keres, ačheha čoro.

Prislovja 14:31

Ko namištes kerel le čore manušeha, tele dikhel le Devles, savo les kerďa, ale oda, ko le čoreske presikavel o lačhipen, del pačiv le Devles.

Prislovja 15:6

Andro kher le spravodľive manušeskro hin pherdo barvaľipen, no o love le nalačheske anen o pharipen.

Prislovja 15:16-17

Feder te sal čoreder a hin tut e sveto dar anglo RAJ, sar te el tut but barvaľipen a leha o pharipen. Feder hin o zeleňinakro chaben andro kamiben, sar o nekfeder mas ode, kaj nane kamiben.

Prislovja 15:27

Ko izdral pal o napačivale love, kerel peskra famelijake pharipen, ale ko na kamel o prepočiňiben, dživela.

Prislovja 16:8

Feder hin, te tut hin sikra, so tuke zarodňal pačivalones, sar but, so dochudňal napačivalones.

Prislovja 16:16

Te dochudel o goďaveripen hin feder sar o žužo somnakaj a te skidel o achaľuvipen hin buter sar o rup.

Prislovja 17:1-3

Te chal sikra šuko maro andro smirom hin feder, sar te el andro kher pre bari oslava, kaj pes vesekedinel. O goďaver sluhas vladňinela upral le rajeskro čhavo, savo kerel ladž, a leskre phralenca chudela o kotor le ďeďictvostar. O somnakaj the o rup pes prežužarel andre jag a o jilo le manušeskro hino preskušimen le RAJESTAR.

Prislovja 17:18

Oda, ko našaďa e goďi, podel peskro vast a zaručinel pes vaš avreske.

Prislovja 18:23

O čoro vakerel pokorne mangipnaha, ale o barvalo odphenel zorales.

Prislovja 19:17

Ko pomožinel le čoreske, del kečeň le RAJES a ov leske počinela pale vaš o lačhipen, so kerďa.

Prislovja 20:4

Le leňive manušeske pes na kamel te orinel jesone, ale sar hin e žatva, rodel a nane les ňič.

Prislovja 20:10

Kala duj veci džungľon le RAJESKE: e falošno vaha the e falošno mira.

Prislovja 20:17

O maro dochudlo le klamišagoha hin igen lačho, ale pro koňec pes tuke visarela pre poši andro muj.

Prislovja 20:21

O barvaľipen, so dochudes igen sig, tuke pro koňec na anela o požehnaňje.

Prislovja 21:5-6

Oles, ko hino bučakro, ela savoro pherdo, ale ko sig kamel te barvaľol, ačhela čoro. O barvaľipen dochudlo klamišagoha našľola sig sar o thuv andre balvaj a hino e meribnaskri pasca.

Prislovja 21:13

Ko phandel o kan andre, hoj te na šunel le čores te vičinel, na ela avrišundo, sar ov vičinela.

Prislovja 21:17-20

Ko peske kamel te uživinel, ačhela čoro; ko rado pijel e mol a chal o bare chabena, na ela šoha barvalo. O nalačhe manuša anen pre peste oda pharipen, so kamle te kerel le lačhe manušenge. Feder hin te bešel pre pušťa sar la čhibaľa romňaha, savi furt dudrinel. Andro kher ko goďaver hin but barvale veci, ale o dilino rozkerel savoro.

Prislovja 21:25-26

O leňivo merela, bo ča žadinel a leskre vasta na kamen te kerel buči; calo džives žadinel buter a buter, ale o čačipnaskro rozdel ščirones a na sajinel.

Prislovja 22:1-2

O lačho nav hin buter sar o baro barvaľipen, e pačiv hin feder sar o rup the o somnakaj. O barvalo the o čoro hine jekh andre kada: Sodujdžene hine stvorimen le RAJESTAR.

Prislovja 22:7-9

O barvalo hino raj upral o čore; te varekaske kames love, sal leskro otrokos. Ko sadzinel o načačipen, skidela upre e bibach, a imar na dukhavela avren. Ko hino ščiro, ela požehňimen, bo del le čores peskre marestar.

Prislovja 22:16

Te trapines le čoren, hoj lendar te barvaľos abo te des o dari le barvalen, ačheha čoro.

Prislovja 22:22-23

Ma občorar le čores, bo les nane ňič, a ma trapin les pro sudos. Bo o RAJ vaš leste zaačhela a lela o dživipen oleske, ko les občorarďa.

Prislovja 22:26-27

Ma av jekh olendar, ko podel peskro vast a zaručinel pes vaš avreskre dluhi. Te tut na ela sostar te počinel, avena a lena tutar mek the o hadžos.

Prislovja 23:4-5

Ma cirde tut igen pal o barvaľipen, av goďaver a preačh oleha. Bo soča tut le jakhenca zadikheha, imar na ela; se jekhvareste leske barola kridli a ľecinela het sar orlos.

Prislovja 23:21

bo o pijakos the oda, ko but chal, ačhena čore; te ča soves the chas, ela tut ča čhingerde gada.

Prislovja 24:3-4

La goďaha pes ačhavel o kher a le achaľuvipnaha pes zoraľarel a le prindžaripnaha pherďon o komori savore vzacne the šukar barvaľipnaha.

Prislovja 24:33-34

Te tuke phenes: „Mek sikra mange sovav, mek sikra mange pašľuvav, sikra mange prethovav o vasta a odpočovinav mange,“ akor jekhvareste pre tu avela o čoripen sar o zbujňikos the e bokh sar o vizbrojimen murš.

Prislovja 25:11

Avke sar o somnakune phaba pre rupuňi tacka hin o lav phendo andro lačho časos.

Prislovja 25:21-22

Te hino tiro ňeprijaťeľis bokhalo, de les te chal, a te hino smedno, de les te pijel, bo te kada kereha, čhiveha leske pro šero o jagale angara, a o RAJ tuke vaš oda počinela.

Prislovja 27:24

bo o barvaľipen na ela pro furt — se aňi e kraľiko koruna na mušinel te predžal pre aver pokoleňje.

Prislovja 28:6-8

Feder hin o čoro, savo phirel žuže dromeha, sar o barvalo, saveskre droma hine previsarde. Te doľikeres o zakonos, sal goďaver čhavo, no keres ladž le dadeske, te tut ľikeres le bitangenca. Ko barvaľol pro bare interesa, skidel oda oleske, kaske hin pharo vaš o čore.

Prislovja 28:11

O barvalo peske pal peste gondoľinel, hoj hino goďaver, ale o čoro, saves hin goďi, dikhel andre leste.

Prislovja 28:19-24

Ko kerel pre peskri maľa, čaľola le marestar, ale oda, ko del peskro časos pre ňisoste, čaľola le čoripnastar. O pačivalo manuš ela igen požehňimen, no o trestos na obdžala oles, ko kamel sig te barvaľol. Nane mištes te chudel paš varekaste pro sudos, no the avke pes vareko vaš jekh kotor maro del te prepočinel. O hamišno manuš denašel pal o barvaľipen, aňi na džanel, hoj pre leste avela o čoripen. Oles, ko dovakerel le manušeske, pro koňec ela buter pačiv sar oles, ko vakerel o gule lava. Ko občorel peskre dades abo da a phenel: „Oda nane binos,“ hino sar o živaňis.

Prislovja 28:27

Te des le čoren, na chibaľinela tuke ňič, ale te phandes o jakha anglo čore, but manuša tut košena.

Prislovja 29:7

O lačho džal pal o čačipen le čore manušeskro, ale o nalačho manuš olestar na ačhel, bo oleske na achaľol.

Prislovja 29:24

Ko pomožinel le živaňiske te čorel, dukhavel pes korkores, bo pro sudos lel pre peste vera, ale daral te phenel o čačipen.

Prislovja 30:8-9

Le mandar o klamišagos the o načačipen! Ma de man o čoripen aňi o barvaľipen! De man ajci maro, keci mange kampel, hoj man te na prechav, te na zaprinav tut a te na phenav: ‚Ko hin o RAJ?‘ Abo te na ačhav čoro, hoj te na čorav a te na kerav ladž le Devleskre naveske.

Prislovja 31:9-10

Phundrav tiro muj, sudzin čačipnaha a ruš vaš o čore the vaš ola, so len ňič nane! Ko šaj arakhel lačha romňa? Odi romňi mol buter sar o perli!

Prislovja 31:20

Le čoreske otkerel peskri burňik a peskre vasta nacirdel ke oda, kas nane.

Kazaťeľis 2:4-11

Kerďom mange o bare veci: Ačhaďom mange o khera, sadzinďom avri o viňici. Kerďom mange o zahradi the o šukar sadi, sadzinďom andre savore ovocna stromi a kerďom mange o nadrži, hoj andral te lav o paňi pro stromi. Cinďom mange but otroken the otrokiňen, sas man the aver sluhi, save uľile andre miro kher, a sas man buter dobitkos the bakre sar savoren, so dživenas anglal mande andro Jeruzalem. Skidňom mange o rup the o somnakaj, the o barvaľipen avre kraľengro the phuvengro; stradňom mange muršen the džuvľen, save prekal ma giľavenas, a sas man pherdo džuvľa, save mange kerenas o radišagos. Ačhiľom bareder sar sako, ko varekana bešelas andro Jeruzalem, a miro goďaveripen sas furt manca. So ča peske mire jakha žadinenas, sa lenge davas, na odiľom mire jilestar ňisavo radišagos. Miro jilo radisaľolas savora mira bučatar a oda sas miro počiňiben vaš miri phari buči. No sar visaľiľom, hoj te dikhav pre savoreste, so kerďom mire vastenca, the pre odi phari buči, hoj keci man pre oda trapinďom, avľom pre oda, hoj ňič nane pre ňisoste lačho, sar te ča denašľomas pal e balvaj. Nane ňisavi chasna pre phuv.

Kazaťeľis 5:10

Ko kamel o love, našťi lendar dočaľol, a oles, ko kamel o barvaľipen, šoha ňikda nane dos. The kada nane pre ňisoste!

Kazaťeľis 5:15

Avke, sar avľa lango pre kada svetos, avke lango the džala, a na lela peha ňič andro vasta peskra phara bučatar.

Kazaťeľis 5:19

Te o Del le manušes del o barvaľipen a domukel leske, hoj les te el olestar chasna a te radisaľol peskra phara bučatar, the ada hin o daros le Devlestar.

Kazaťeľis 6:2

Hin manuš, saves diňa o Del o barvaľipen, o pokladi the e slava — leskra dušake na chibaľinel ňič, hin les sa, so ča peske mangľahas — no o Del leske olestar na del te radisaľol, ale vareko aver olestar radisaľol. The oda hin zbitočno the baro nalačhipen.

Kazaťeľis 10:19

O maro anel o asaben, e mol anel o radišagos, ale bi o love na ela aňi jekh aňi aver.

Kazaťeľis 11:6

Tosarastar rozčhivker tiro zrnos a dži rači ma de te odpočovinel tire vasteske, bo na džanes, so barola feder: či kada vaj koda, abo či na ena soduj lačhe.

Izajaš 2:7-8

Andre lengri phuv hin pherdo rup the somnakaj a nane koňec lengre barvaľipnaske; andre lengri phuv hin pherdo graja a nane koňec lengre verdanenge. Andre lengri phuv hin pherdo modli a klaňinen pes oleske, so kerde peskre vastenca, oleske, so kerde peskre anguštenca.

Izajaš 10:2

hoj le čorendar te len o pravos pro sudos, a mire trapimen manušendar te odlen o spravodľišagos; hoj le vdovendar te keren peskri korisť a le široten te občoraren.

Izajaš 32:8

Ale o pačivalo manuš gondoľinel pro pačivale plani a zorales ačhel paš oda, so hin pačivalo.

Izajaš 55:1-2

„Aven te pijel paňi savore, so san smedna! Aven the tumen, kas nane love! Aven, cinen a chan, cinen e mol the o thud hijaba bi o love. Soske rozkeren o love pre oda, so nane maro, a keren phares buči pre oda, so tumen na čaľarel? Šunen man a keren oda, so phenav, a chana o nekfeder chaben.

Izajaš 58:7

te del o maro olen, ko hine bokhale, a te lel andro kher le čore tulaken. Vašoda, te dikheha lange manušes, de les gada te urel a ma garuv tut tira famelijake, sar lenge kampel te pomožinel.

Izajaš 58:10

te le čores deha te chal a te pomožineha le strapimen manušeske, akor avela avri tiro švetlos andro kaľipen a o kaľipen pašal tu pes čerinela pro švetlos pro dilos.

Izajaš 60:5-6

Sar oda dikheha, švicinena tuke o jakha a chučkereha radišagostar, bo o barvaľipen le narodengro pes anela ke tu; anela pes ke tu o pokladi pal o moros. O karavani le ťavenca učharena andre tiri phuv, o terne ťavi andral o Midijan the Efa; savore avena andral e Šeba, anena o somnakaj the o kaďidlos a lašarena le RAJES le giľenca.

Izajaš 60:17

Vaš o brondzos tuke anava o somnakaj a vaš o trast anava o rup, vaš o kašt o brondzos, a vaš o bara o trasta. Kerava, hoj o smirom te ačhel tiro vodcas, a o spravodľišagos tiro vladcas.

Jeremijaš 4:30

So kames te kerel, tu zňičimen? Soske tut ures andro purpur a thoves pre tu o somnakune šperki? Soske tuke keres o jakha? Zbitočňe tut richtines! Tire pirane tut odčhide a kamen tut te murdarel.

Jeremijaš 15:13

Manušale andral e Judsko, tumaro barvaľipen the tumare pokladi dava tumare ňeprijaťeľenge a na mola len oda ňič; angle savore tumare bini, so kerďan pal caľi tumari phuv.

Jeremijaš 51:13

Tu, so bešes paš o bare paňa a hin tut pherdo barvaľipen, avľa tiro koňec; imar avľa tiri ora.

Roviben le Jeremijašiskro 1:11

Savore lakre manuša roven, roden o maro, savore vzacna veci den vaš o chaben, hoj peske te zachraňinen o dživipen. „Dikh, RAJEJA, všimňin tuke, hoj som teledikhľi.“

Ezechiel 7:19

Peskro rup čhivena avri pro uľici a lengro somnakaj pes lela sar nažužipen. Lengro rup the somnakaj len našťi zachraňinela andro džives le RAJESKRA choľakro. Na čaľona lestar a na pherarela oda lengre džombri, bo anglo somnakaj the rup perenas andro binos.

Ezechiel 16:49-50

Kada sas o binos tira pheňakro, la Sodomakro: Oj peskre čhajenca sas barikaňi, sas la pherdo čaľipen, dživelas peske bi o starišagos andro smirom, ale na pomožinelas le čoreske the le slabeske. Ačhile barikane a kerenas o džungale veci anglal mande. Vašoda len zňičinďom, avke sar oda dikhľal.

Ezechiel 18:7-9

Ňikas na trapinel, ale del pale oda, so iľa andre zaloha. Na čorel, ale del te chal le bokhales a le langes del gada te urel. Na del kečeň interesiha aňi na lel pale buter. Zľikerel peskro vast, hoj te na kerel o nalačho, a čačipnaha rozsudzinel le manušen. Ľikerel pes mire prikazendar a verňe doľikerel mire prikazaňja. Kajso manuš hino spravodľivo a dživela, phenel o RAJ, o Adonaj.

Ezechiel 18:12-13

le čores the le slabes trapinel, čorel a na del pale e zaloha; lašarel le modlen a kerel o džungipen; del kečeň interesiha a lel pale buter. Či dživela kajso murš? Na dživela! Merela, bo kerďa savoro kada džungipen; leskro rat ela pre leste korkoreste.

Ezechiel 22:12

Andre tu o manuša pes denas te prepočinel, hoj varekas te murdaren; denas kečeň interesiha avre dženen a barvaľonas pro čore. No pre ma bisterďal, phenel o RAJ, o Adonaj.

Ezechiel 22:29-30

O manuša zoraha ispiden pre aver manuša, hoj lendar te dochuden o love, a čoren jekh avreske. Trapinen le čoren the le slaben, le cudzincenca namištes keren a na den len pravos pro sudos. Rodavas maškar lende bajča jekhe muršes, so šaj prikerďahas o muros a ačhaďahas pes angle miro muj andre chev andro muros, hoj te na zňičinav e phuv, ale na arakhľom aňi jekhes.

Ezechiel 28:4-7

Angle oda, hoj sal goďaver a achaľos, dochudňal tuke but barvaľipen. Skidňal tuke o somnakaj the o rup andre tire pokladňici. Angle oda, hoj igen džanes te bikenavkerel, igen barvaľiľal. A angle tiro barvaľipen ačhiľal barikano andro jilo. Vašoda kada phenel o RAJ, o Adonaj: Vašoda, hoj tuke andre tiri goďi gondoľinehas, hoj sal ajso goďaver sar o del, anava pre tu o aver narodi, so hine igen bijileskre. Cirdena avri o šabľi pre tiro šukariben the goďaveripen a meľarena andre tiri slava.

Ezechiel 38:11-13

a pheneha: „Džava pre ajsi phuv, so hiňi otkerďi a sava nane muri. Džava pre ola nipi, so peske bešen andro smirom a na užaren, hoj pre lende vareko avela pro mariben. Savore ola manuša dživen andro fori bi o muri, bi o brani the bi o zavori. Občorarava len, lava mange lengre veci a visarava miro vast pre ola fori, so imar sas čhide tele, andre save pes akana pale bešel; the pro manuša, so pes skidle upre andral o narodi, saven hin pherdo dobitkos the barvaľipen a bešen maškaral maškar o svetos.“ O manuša andral e Šeba the andral o Dedan the o kupci andral o Taršiš savore leskre vodcenca tuke phenena: „Avľal kade te čorel? Skidňal tuke upre tiri armada, hoj amenge te les amaro rup the somnakaj, hoj amenge te zales o dobitkos the o barvaľipen a hoj te dochudes igen bari korisť?“ ‘

Daniel 5:2-4

Sar o Belšacar pijelas e mol, prikazinďa, hoj te anen o somnakune the o rupune nadobi, save leskro dad o Nebukadnecar anďa andral o Chramos le Jeruzalemoskro, bo o kraľis kamľa andral lende te pijel peskre anglune muršenca, peskre romňijenca the peskre avre romňijenca-služobňičkenca. Avke ande o somnakune nadobi, save ile andral o Chramos, andral o kher le Devleskro andro Jeruzalem, a pijelas lendar o kraľis peskre anglune muršenca, le romňijenca the le romňijenca-služkenca. Pijenas o moľa a lašarenas le somnakune, rupune, brondzune, trastune, kaštune the barune devlen.

Hozeaš 4:7

So buter rašaja sas, buter bini kerenas angle mande; čerinava lengri slava pre ladž!

Hozeaš 12:7-8

Le kupcas hin andro vasta o falošna vahi a rado klaminel. O Efrajim phenďa: „Barvaľiľom, hin man igen but; a ňiko pre ma našťi phenel, hoj dochudňom o barvaľipen napačivales.“

Joel 2:25-26

Dava tumenge pale oda, so našaďan andre ola berša, sar tumenge o kobilki chanas o uľipen — o čarakre kobilki the o terne kobilki, o maľakre grajora the o bare kobilki — miri bari armada, savi pre tumende bičhaďom. Ela tumen but chaben a chana čales; lašarena o nav le RAJESKRO, tumare Devleskro, savo kerelas o zazraki prekal tumende. Mire manuša pes imar šoha na ladžana.

Amos 5:11-12

Vašoda, bo uštaren pro čoro manuš a občoraren les leskre zrnostar, na bešena andre tumare barvale khera, so tumenge ačhaďan, a na pijena e mol andral tumare šukar viňici, so tumenge sadzinďan. Se me džanav, keci but nalačhipena kerďan a save bare hine tumare bini: Tumen trapinen le spravodľivones, žadinen le manušendar o prepočiňiben a pro sudos odčhiven le čoren.

Amos 8:4-6

Šunen kada, tumen, so uštaren pro žobraka, a le čoren pre phuv odčhiven. Tumen phenen: „Kana predžala o inepos le Neve čhoneskro, hoj te bikenavkeras o zrnos? A kana o šabat? Kamas te phundravel o skladi la pšeňicakre, te važinel frimeder a te bikenel vaš o buter a te klaminel la falošna vahaha; kamas peske te cinel le čore manušen vaš o love, le žobraken vaš o duj sandalkici a o phus te bikenel jekhetane le zrnoha.“

Micheaš 2:2

Žadinen peske avrengre maľi a zalen len, kamen o khera a len peske len; klamišagoha dochuden o khera a len le manušenge o ďeďictvos.

Habakuk 2:6-7

Či ola savore lestar na asana a na kerena pal leste o pherasune bajki? Či na phenena: ‚Vigos oleske, ko peske skidel o čorde veci a barvaľol pro interesa!‘ Dži kana mek? Či na avena jekhvareste pre tute ola, kas diňal kečeň? Či na ušťena pre tute a na kerena, hoj te izdras daratar? Avke paľis on tut občorarena.

Sofonijaš 1:13

Lengro barvaľipen ela občorardo a lengre khera ena zňičimen. Ačhavena peske o khera, ale na bešena andre; sadzinena o viňici, ale na pijena lendar e mol.“

Sofonijaš 1:18

Aňi lengro rup, aňi lengro somnakaj len našťi zachraňinela andro Džives le RAJESKRA choľakro.“ Leskri bari žjarlivosť chala caľi phuv sar jag, bo ov kerela jekhvareste o koňec savore manušenca pre phuv.

Haggeus 2:8

‚Miro hin o rup, miro hin o somnakaj,‘ phenel o Nekzoraleder RAJ.

Zacharijaš 11:12-13

Paľis lenge phenďom: „Te tumenge gondoľinen, hoj hin oda lačho, den mange miro počiňiben, ale te na, muken tumenge oda!“ Avke mange odvažinde o počiňiben — tranda rupune. Paľis mange o RAJ phenďa: „Čhiv oda le hrnčjariske“ — odi bari cena, savaha man oceňinde! Avke iľom ola tranda rupune love a čhiďom len le hrnčjariske andro Kher le RAJESKRO.

Malachijaš 3:8-10

Či šaj občorarel o manuš le Devles? Ale tumen man občoraren. Tumen phučen: ‚Andre soste tut občoraras?‘ Andro ďesjatki the andro obeti! Vašoda pre tumende avľa o prekošiben, bo man občoraren — calo tumaro narodos. Anen caľi ďesjatka andro sklados, hoj te el o chaben andre miro kher. Avke man skušinen avri,“ phenel o Nekzoraleder RAJ, „či tumenge na otkerava o oblaki le ňeboskre a na čhivava pre tumende o požehnaňja, medik tumen na ela savorestar pherdo.

Matuš 2:11

A sar gele andro kher, arakhle le čhavores la Mariaha, leskra daha. Pele pro khoča a banďonas anglal leste. Ile avri peskre dari a dine les somnakaj, kaďidlos the mirha.

Matuš 5:3

„Bachtale hine o čore pro duchos, bo lengro hin o ňeboskro kraľišagos.

Matuš 5:6

Bachtale hine ola, ko hine bokhale the smedna pal o spravodľišagos, bo on ena čaľarde.

Matuš 5:40-42

Te vareko pes tuha kamel te sudzinel, hoj tuke te lel o gad, muk leske the o plašťos. A te vareko tut ispidela, hoj leha te džas a te ľidžas leske o veci jekh kilometros, dža leha duj. Te tutar vareko mangel vareso, de les. A ma visar tut olestar, ko tutar kamel vareso kečeň.“

Matuš 6:1-4

„Den tumenge pozoris, hoj te na keren tumare lačhe skutki anglo manuša avke, hoj tumen te dikhen, bo paľis imar tumenge na počinela pale tumaro Dad, savo hino andro ňebos. Avke te des vareso le čoren, ma ker oda avke, hoj pal oda sako te džanel, sar oda keren ola dujemujengre, save pes rado presikaven andro sinagogi the pro uľici, hoj len o manuša te lašaren. Čačipen phenav tumenge, hoj imar chudle peskro počiňiben. Ale sar tu des vareso le čoren, te na džanel jekh vast pal oda, so kerel dujto. Bo te des oda andro garuďipen, tiro Dad dikhel oda, so hin garudo, a ov tuke počinela pale.“

Matuš 6:11-12

De amen adadžives o maro, so amenge kampel sako džives, a odmuk amenge amare bini, avke sar the amen odmukas olenge, ko amen dukhade.

Matuš 6:19-21

„Ma skiden tumenge o barvaľipen pre phuv, kaj len e hardza the o kirme chan a kaj pes dochuden o zbujňika a čoren, ale skiden tumenge o barvaľipen andro ňebos, kaj len na chan aňi e hardza aňi o kirme a kaj pes o zbujňika na dochuden aňi na čoren. Bo ode, kaj hin tiro barvaľipen, ode ela the tiro jilo.

Matuš 6:24

Ňiko našťi služinel duje rajenge. Bo jekhes kameha a dujtones našťi avri ačheha, abo jekhes rado dikheha a dujtones tele dikheha. Našťi služinen the le Devleske the le lovenge.“

Matuš 6:25-34

„Vašoda tumenge phenav: Ma trapinen tumen pal tumaro dživipen, so chana a so pijena, aňi pal tumaro ťelos, so urena. Či nane o dživipen buter sar o chaben a o ťelos sar o gada? Dikhen pro čirikle pro ňebos, hoj aňi na sadzinen, na kiden upre aňi na sthoven andro šopi, a tumaro ňeboskro Dad pes pal lende starinel! Či tumen na san vzacneder sar on? A ko tumendar oleha, hoj pes trapinel pal o dživipen, peske šaj dothovel sikra paš o dživipen? Ňiko. Soske tumen ajci trapinen pal o gada? Dikhen pro maľakre kvitki, sar baron. On na keren buči aňi na hekľinen. No phenav tumenge, hoj aňi o Šalamun andre calo peskro šukariben na sas avke urdo sar jekh lendar. Te o Del e maľakri čar kavke uravel, so adadžives hiňi a tajsa ela čhiďi andro bov, ta akor tumen na uravela buter? Manušale cikne pačabnaha! Vašoda tumen ma trapinen a ma phenen: ‚So chaha? So pijaha? So uraha?‘ Bo kada savoro roden ola, ko na prindžaren le Devles. Se tumaro Dad andral o ňebos džanel, hoj tumenge oda savoro kampel. Ale roden ešeb o kraľišagos le Devleskro the leskro spravodľišagos a savore kala veci tumenge ena dine paš oda. Avke ma trapinen tumen, so ela tajsa, bo tajsaskro džives pes starinela pal peste. Sako džives hin dos trapišagos.“

Matuš 7:7-8

„Mangen a ela tumenge dino, roden a arakhena, durkinen a phundravela pes tumenge. Bo sako, ko mangel, chudel, a ko rodel, arakhel, a oleske, ko durkinel, pes phundravela.

Matuš 7:11

Avke, te tumen, save san nalačhe, džanen te del tumare čhaven o lačhe dari, či na dela sigeder tumaro Dad andral o ňebos o lačhe dari olen, ko lestar mangen!

Matuš 8:20

O Ježiš leske odphenďa: „Le lišken hin peskre cheva, kaj šaj dživen, a le čiriklen andral o ňebos peskre hňizdi, ale le Čhas le Manušeskres nane kaj o šero te thovel.“

Matuš 10:9-10

Ma len tumenca aňi somnakune aňi rupune aňi meďena love andro žebi. Ma len tumenge pro drom aňi zajdica aňi po duj gada aňi sandalki aňi paci, bo o robotňikos peske zaslužinel peskro chaben.

Matuš 10:42

A ko diňahas te pijel jekhes kale ciknorendar ča jekh poharis šilalo paňi vaš oda, hoj hino učeňikos, čačipen tumenge phenav, na našavela peskri odmena.“

Matuš 13:8

Aver pele andre lačhi phuv a ande chasna, varesave šel (100), varesave šovardeš (60) a varesave tranda (30).

Matuš 13:22-23

Andro trňi hin sadzimen ole manušeske, ko šunel o lav, ale o starišagos the o barvaľipen andre kada svetos tasavel o lav, a nane lestar chasna. Ale andre lačhi phuv hin sadzimen ole manušeske, ko šunel o lav a achaľol. Oda paľis anel chasna: Vareko šel (100), vareko šovardeš (60) a vareko tranda (30).“

Matuš 13:44-46

„O ňeboskro kraľišagos hino sar o poklados garudo pre maľa. Sar les o manuš arakhľa, garuďa les a radišagostar geľa a bikenďa savoro, so les sas, a paľis cinďa odi maľa. A o ňeboskro kraľišagos hino mek the sar o kupcas, so rodelas o šukar perli. A sar arakhľa jekh vzacno perla, odgeľa, bikenďa savoro, so les sas, a cinďa la.“

Matuš 16:26

Bo so hin le manušes olestar, hoj calo svetos ela leskro a o dživipen našavela? Soha šaj o manuš počinel vaš peskro dživipen?

Matuš 17:24-27

Sar doavle andro Kafarnaum, avle ko Peter ola, ko kiden avri le chramoskre daňe, a phučle: „Či na počinel tumaro učiťeľis e chramoskri daň?“ „Počinel!“ odphenďa. Sar avľa o Peter andro kher, phučľa lestar o Ježiš sigeder: „So pes tuke dičhol, Šimon? Kastar len o kraľa andral kada svetos o clo abo o daňe? Peskre čhavendar, abo le cudzendar?“ Ov odphenďa: „Le cudzendar.“ Akor leske o Ježiš phenďa: „Akor lengre čhave na mušinen te počinel. Ale hoj pre amende te na rušen, dža paš o moros a čhiv e uďica. Le avri ešebno riba, savi chudeha, a sar lake phundraveha o muj, arakheha andre rupuňi minca. Le la avri a počin o daňe vaš tu the vaš ma.“

Matuš 18:23-35

„Vašoda o ňeboskro kraľišagos hino sar kada: Sas jekh kraľis, savo kamelas te džanel, keci love leske kamen leskre sluhi. Sar chudňa te genel, ande leske jekhe manušes, savo leske kamelas but milioni. Ale vaš oda, hoj les na sas sar te del pale, phenďa leskro raj, hoj les la romňaha the le čhavenca te bikenen otrokenge, a mek the savoro, so les hin, hoj te del pale oda, so le kraľiske kamelas. Akor peľa o sluhas pro khoča, banďolas anglal leste a mangelas les: ‚Rajeja, užar mek pre ma a savoro tuke dava pale!‘ Le kraľiske sas vaš leste pharo, mukľa les a savore love, so leske kamelas, leske odmukľa. Ale sar geľa oda sluhas odarik avri, arakhľa avre sluhas ole kraľiskre, savo leske kamelas vaj šel (100) rupune minci. Chudňa les, tasavelas les a phenďa: ‚De mange pale oda, so mange kames!‘ Akor oda aver sluhas peľa paš leskre pindre a mangelas les: ‚Užar mek pre ma a savoro tuke dava pale.‘ Ale ov na kamľa te užarel. Geľa a čhiďa les andre bertena, medik leske na počinela oda, so leske kamelas. Sar dikhle okla sluhi, so pes ačhiľa, ačhile igen smutna. Avle a vakerde avri le kraľiske savoro, so pes ačhiľa. Akor peske les vičinďa o kraľis a phenďa leske: ‚Nalačho sluhona, savoro, so mange kamehas, tuke odmukľom, bo mangehas man. The tuke kampľa te avel jileskro ke miro aver sluhas avke, sar me somas jileskro ke tu.‘ Akor o kraľis choľisaľiľa a diňa les te mučinel andre bertena, medik na dela pale savoro, so leske kamelas. Avke kerela the miro ňeboskro Dad dojekheske tumendar, ko na odmukela peskre phraleske andral o jilo.“

Matuš 19:21-22

O Ježiš leske phenďa: „Te kames te avel dokonalo, dža, biken tiro barvaľipen a rozde le čorenge a ela tut o barvaľipen andro ňebos. Paľis av a phir pal ma!“ Ale sar oda šunďa o terno murš, geľa het smutno, bo sas les but barvaľipen.

Matuš 19:23-26

O Ježiš phenďa peskre učeňikenge: „Čačipen phenav tumenge, hoj o barvalo phares avela andro ňeboskro kraľišagos. A pale tumenge phenav, hoj lokeder hin la ťavake te predžal prekal e suvakri chev, sar le barvaleske te džal andro ňeboskro kraľišagos.“ Sar oda šunde leskre učeňika, igen pes čudaľinenas a phučenas: „Ta akor, ko šaj el spasimen?“ Ale o Ježiš dikhľa pre lende a phenďa lenge: „O manuša oda našťi keren, ča o Del šaj. Bo o Del šaj kerel savoro.“

Matuš 19:27-29

Akor leske odphenďa o Peter: „Dikh, amen omukľam savoro a geľam pal tu. So amen hin olestar?“ O Ježiš lenge phenďa: „Čačipen tumenge phenav, hoj andre oda časos, so avela, sar bešela o Čhavo le Manušeskro pro tronos andre peskri slava, akor the tumen, save man nasledinenas, bešena pro dešuduj (12) troni a sudzinena o dešuduj kmeňi le Izraeloskre. A sako, ko vaš miro nav omukľa o khera, le phralen abo le pheňen, le dades abo la da, [la romňa,] le čhaven vaj o maľi, chudela šelvar ajci buter a chudela o večno dživipen.

Matuš 20:1-16

„Bo o ňeboskro kraľišagos hino sar jekh chulaj, savo geľa sig tosara avri, hoj te lel le robotňiken andre peskri viňica. Dovakerďa pes le robotňikenca, hoj len dela jekh rupuňi minca pro džives, a bičhaďa len andre peskri viňica. Sar geľa avri vaj eňa orendar, dikhľa avre dženen, hoj ňič na keren a ačhen pro pľacos. The lenge phenďa: ‚Džan the tumen andre viňica a počinava tumen avke, sar kampel.‘ A on gele. Pale geľa avri vaj dešuduj (12) orendar the trin orendar a vičinďa avre robotňiken. Paľis geľa avri vaj pandž orendar a arakhľa avre dženen te ačhel ča avke a phučľa lendar: ‚Soske kade ačhen calo džives a ňič na keren?‘ Phende leske: ‚Bo ňiko amen na iľa andre buči.‘ Phenďa lenge: ‚Džan the tumen andre viňica te kerel buči.‘ Sar zaračiľa, phenďa o raj la viňicakro peskre spravcaske: ‚Vičin le robotňiken a počin lenge.‘ Chude le poslednonendar dži o ešebna. Sar avle ola, ko sas ile andre buči vaj pandž orendar, chudle po jekh rupuňi minca. Paľis avle ola ešebna a gondoľinenas peske, hoj chudena buter, ale the on chudle po jekh minca. Sar ile, dudrinenas pro chulaj a vakerenas: ‚Amen pes trapinahas calo džives pro kham, ale kala posledna kerenas buči ča jekh ora a počinďal len avke sar amen!‘ Ale ov odphenďa jekheske lendar: ‚Prijaťeľina, na som ke tu ňespravedľivo! Či tut manca na dovakerďal pre jekh rupuňi minca? Le oda, so hin tiro, a dža! No me kamav kale poslednones te del avke sar tut. Abo našťi kerav mireha oda, so me kamav? Dikhes pre mande namištes vaš oda, hoj som lačho?‘ Avke ena o posledna ešebna a o ešebna posledna.“

Matuš 21:12-13

O Ježiš geľa andro chramos a tradňa avri savoren, save ode cinenas the bikenenas. Previsarďa o skaminda olenge, ko vatinenas o love, the olenge, ko bikenenas le holuben. Phenďa lenge: „Hin pisimen: ‚Miro kher pes vičinela kher pro modľitbi‘, ale tumen lestar kerďan kher prekal o zbujňika!“

Matuš 22:17-21

Phen amenge, so gondoľines: Kampel te počinel le cisariske o daňe, abo na?“ Ale o Ježiš prindžarďa lengro nalačhipen a phučľa: „Soske man kamen te chudel pro lav, tumen dujemujengre? Sikaven mange e minca, savaha pes počinel o daňe!“ On leske ande o denaris a ov lendar phučľa: „Kaskro hin kada muj the nav?“ „Le cisariskro,“ odphende. Avke lenge phenďa: „Den oda, so hin le cisariskro, le cisariske, a so hin le Devleskro, le Devleske.“

Matuš 23:23

Vigos tumenge, zakoňikale the Farizejale, tumen dujemujengre! Bo den o ďesjatki andral e meta, andral o kopros the andral e raška, ale omukľan oda, so buter kampel te doľikerel andro Zakonos: O spravodľišagos, o lačhejileskeriben the e vernosť. Kada kampľa te kerel a koda te na omukel.

Matuš 25:14-30

„Oda ela avke, sar jekh manuš, savo džalas het pro droma, vičinďa peske le sluhen a diňa lenge peskro barvaľipen. Jekhes diňa pandž talenti, avres duj a avres jekh. Sakones diňa pal oda, so džanelas te kerel. Paľis geľa het. Oda, ko chudňa pandž talenti, geľa takoj te kerel buči ole lovenca a zarodňa aver pandž talenti. Avke the oda, ko chudňa duj, zarodňa aver duj. Ale oda, ko chudňa jekh, geľa avri a kopaľinďa andre phuv chev a ode garuďa le rajeskre love. Paľis pal o but časos avľa pale o raj ole sluhengro a phučelas lendar, so kerde le lovenca. Avľa oda, ko chudňa pandž talenti, anďa aver pandž a phenďa: ‚Rajeja, pandž talenti man diňal, dikh, aver pandž lenca rodňom!‘ Leskro raj leske phenďa: ‚Mištes kerďal, lačho the pačivalo sluhona! Salas pačivalo andro frima, ačhavava tut upral o but. Av andro radišagos tire rajeskro!‘ Avľa the oda, ko chudňa duj talenti, a phenďa: ‚Rajeja, duj talenti man diňal, dikh, aver duj lenca rodňom!‘ Leskro raj leske phenďa: ‚Mištes kerďal, lačho the pačivalo sluhona! Salas pačivalo andro frima, ačhavava tut upral but. Av andro radišagos tire rajeskro!‘ Paľis avľa the oda, ko chudňa jekh talentos, a phenďa: ‚Rajeja, džanavas, hoj tu sal zoralo manuš. Kides upre ode, kaj na sadzinďal, a les tuke oda, so na rozčhiďal. Vašoda man daravas a geľom te garuvel tiro talentos andre phuv. Dikh, kade hin oda, so hin tiro!‘ Ale leskro raj leske odphenďa: ‚Nalačho the leňivo sluhona! Džanehas, hoj kidav upre ode, kaj na sadzinďom, a lav mange oda, so na rozčhiďom. Šaj diňal mire love olenge, ko keren le lovenca, a sar me avľomas, iľomas mange pale buter. Vašoda len lestar o talentos a den oleske, kas hin deš talenti. Bo sakones, kas hin, oles ela dino a ela les pherdo. Ale olestar, kas nane, pes lela the oda, so les hin. A kale sluhas, savestar nane chasna, čhiven avri andro kaľipen — ode, kaj ela o roviben a randena le dandenca andre dukh.‘ “

Matuš 25:34-40

Akor phenela o kraľis olenge, ko ena pal leskri čači sera: ‚Aven tumen, so san požehňimen mire Dadestar, zalen o kraľišagos, so sas pripravimen prekal tumende, kanastar sas kerdo o svetos. Bo somas bokhalo a diňan man te chal, somas smedno a diňan man te pijel, somas cudzincos a priiľan man, somas lango a diňan man te urel, somas nasvalo a avľan pal ma, somas andre bertena a avľan man te dikhel.‘ Akor leske phenena o čačipnaskre: ‚Rajeja, kana tut dikhľam bokhales a čaľarďam tut, abo smednones a diňam tut te pijel? Kana tut dikhľam cudzincos a priiľam tut, abo langes a diňam tut te urel? Kana tut dikhľam nasvales abo andre bertena a avľam pal tute?‘ O kraľis lenge odphenela: ‚Čačipen tumenge phenav: Savoro, so kerďan jekheske kale mire nekciknedere phralendar, mange oda kerďan.‘

Matuš 25:41-45

Paľis phenela the olenge pal e baľogňi sera: ‚Džan mandar het tumen, so san prekošle, andre večno jag, so hin pripravimen prekal o beng the leskre aňjela. Bo somas bokhalo, a na diňan man te chal, somas smedno, a na diňan man te pijel, somas cudzincos, a na priiľan man, somas lango, a na diňan man te urel, somas nasvalo the andre bertena, a na avľan pal ma.‘ Akor leske the on odphenena: ‚Rajeja, kana tut dikhľam bokhales, abo smednones, abo sar cudzincos, abo langes, abo nasvales, abo andre bertena, a na pomožinďam tuke?‘ Akor lenge odphenela: ‚Čačipen tumenge phenav: Te oda na kerďan jekheske kale mire nekciknedere phralendar, mange oda na kerďan.‘

Matuš 26:7-11

avľa ke leste jekh džuvľi. Ola džuvľa sas igen vzacno olejos andro alabastrovo caklocis. Sar bešelas o Ježiš pašal o skamind, čhiďa leske oda olejos avri pro šero. Sar oda dikhle o učeňika, choľisaľile a phučle: „Nane zijan, kajso vzacno olejos? Kada olejos pes šaj bikenďa vaš o but love a šaj pes diňa le čorenge!“ Sar oda dikhľa o Ježiš, phenďa lenge: „Soske pre late chan choľi? Se igen šukar skutkos mange kerďa. Bo o čore tumenca hine furt, ale me tumenca furt na avava.

Matuš 26:15-16

a phučľa: „So man dena, te les tumenge dava andre?“ A on les dine tranda (30) rupune love. O Judaš akorestar rodelas drom, sar les te del andre.

Matuš 27:3-10

Sar dikhľa o Judaš, savo diňa andre le Ježiš, hoj les odsudzinde, sas leske pharo a diňa pale le bare rašajenge the le phurederenge ola tranda (30) rupune love a phenďa: „Kerďom binos, bo zradzinďom o ňevinno rat.“ Ale on odphende: „So amen hin andre oda? Oda hin tiri veca!“ O Judaš čhiďa ola rupune love andro chramos a odgeľa. Paľis geľa a figinďa pes. O bare rašaja ile ola love a phende: „Našťi len thovas andre le chramoskri pokladňica, bo oda hin o počiňiben vaš o rat.“ Dovakerde pes a ole lovenca cinde e maľa le hrnčjariskri, hoj ode te parunen le cudzincen. Vašoda pes vičinel odi maľa „Maľa le Rateskri“ dži adadžives. Akor pes ačhiľa oda, so sas phendo prekal o prorokos Jeremijaš: „Ile ola tranda (30) rupune love, o počiňiben, pre savo pes dovakerde o čhave le Izraeloskre, a dine len vaš e maľa le hrnčjariske, avke sar mange prikazinďa miro Raj.“

Marek 4:8

Aver pele andre lačhi phuv, chudle te barol a ande chasna. Varesave tranda (30), varesave šovardeš (60) a varesave šel (100).“

Marek 4:18-20

Aver džene, kaske sas sadzimen andro trňi, šunen o lav, ale o pharipena andre kada dživipen the o klamišagos le barvaľipnaskro the o aver žadosci, so aven andro jilo, tasaven o lav a nane lestar chasna. A aver džene, kaske sas sadzimen andre lačhi phuv, šunen o lav, prilen les andro jilo a anen chasna — varesave tranda (30), varesave šovardeš (60), varesave šel (100).“

Marek 6:37-44

Ale ov lenge odphenďa: „Tumen len den te chal!“ Phende leske: „Kames, hoj te džas te cinel maro vaš o duj šel (200) denara a te das len te chal?“ Ov lendar phučľa: „Keci tumen hin mare? Džan te dikhel!“ Sar pes dodžanle, phende leske: „Pandž mare the duj ribi.“ Paľis lenge phenďa, hoj peske te bešen pre zeleno čar andro cikne skupinki. A bešle peske andro skupinki po šel (100) the po penda (50). Avke o Ježiš iľa ola pandž mare the duj ribi, dikhľa pro ňebos, požehňinďa, phagerelas o mare a delas le učeňikenge, hoj te poden le manušenge. The ola duj ribi rozďelinďa savorenge. Chale savore a čaľile. A o učeňika kidle upre ole marendar the ribendar, so mek ačhile dešuduj (12) pherde košara. Oda maro chale vaj pandž ezera (5 000) murša.

Marek 7:22-23

te pašľol avre romňenca, te kamel igen o barvaľipen, te kerel varekaske o nalačho, te klaminel, ňisostar pes te na ladžal, te zavidzinel, te vakerel namištes pal aver, te ľidžal pes upre a te kerel o diliňipen. Savore kala nalačhe veci aven avri andral o jilo a meľaren andre le manušen.“

Marek 8:35-37

Bo sako, ko kamel te zachraňinel peskro dživipen, našavela les, ale ko našavela peskro dživipen vaš ma the vaš o evaňjelium, zachraňinela peske les. Bo so hin le manušes olestar, hoj dochudela calo svetos, ale našavela o dživipen? Soha peske o manuš šaj cinel o dživipen pale?

Marek 10:21-22

Akor pre leste dikhľa o Ježiš kamibnaha a phenďa leske: „Mek jekh tuke kampel: Dža, biken savoro, so tut hin, a rozde le čorenge a ela tut o barvaľipen andro ňebos. Paľis av a phir pal ma!“ Sar šunďa kala lava, ačhiľa igen smutno a geľa het, bo sas les but barvaľipen.

Marek 10:23-27

O Ježiš pes rozdikhľa pašal peste a phenďa peskre učeňikenge: „Sar phares pes dochudena andro kraľišagos le Devleskro ola, kas hin o barvaľipen!“ O učeňika pes igen čudaľinenas leskre lavenge, ale o Ježiš lenge oda phenďa mek jekhvar: „Čhavorale mire, sar phares hin te džal andro kraľišagos le Devleskro [olenge, ko pes muken pro barvaľipen]. Lokeder hin la ťavake te predžal prekal e suvakri chev sar le barvaleske andro kraľišagos le Devleskro.“ On pes meksa buter čudaľinenas a phenenas jekh avreske: „Akor ko ela zachraňimen?“ O Ježiš dikhľa pre lende a phenďa: „O manuša oda našťi keren, ale o Del šaj. Bo o Del šaj kerel savoro.“

Marek 10:28-30

Akor leske o Peter phenďa: „Dikh, amen omukľam savoro a geľam pal tu.“ O Ježiš odphenďa: „Čačipen tumenge phenav, hoj sako, ko omukľa vaš ma the vaš o evaňjelium peskro kher, vaj le phralen abo le pheňen, vaj la da abo le dades, vaj le čhaven abo o maľi, chudela imar akana andre kada časos šelvar ajci khera, phralen, pheňen, dajen, čhaven the maľi — kajte pre leste o manuša džana — a andre oda časos, so avela, o večno dživipen.

Marek 11:15-17

Sar avle andro Jeruzalem, o Ježiš geľa andro chramos a chudňa te tradel avri olen, ko cinenas the bikenenas. Previsarďa o skaminda olenge, ko vatinenas o love, the olenge, ko bikenenas le holuben. A na domukľa ňikaske, hoj vareso te preľidžal prekal o chramos. Sar len sikavelas, phenelas: „Či nane pisimen: ‚Miro kher pes vičinela kher pro modľitbi prekal savore narodi‘? Ale tumen lestar kerďan kher prekal o zbujňika!“

Marek 12:14-17

Sar avle ko Ježiš, phende leske: „Učiťeľina, džanas, hoj vakeres čačipen a na džal tuke pal oda, so o manuša phenen, bo tu na dikhes pro manuš, ale sikaves le Devleskro drom andro čačipen. Phučas tutar: Kampel te počinel le cisariske o daňe, či na? Kampel te počinel, abo na?“ Ale o Ježiš prindžarďa lengro budžaňďipen a phenďa lenge: „Soske man kamen te chudel pro lav? Anen mange o denaris, hoj les te dikhav.“ A sar leske ande, o Ježiš lendar phučľa: „Kaskro hin kada muj the nav?“ „Le cisariskro,“ odphende leske. Avke lenge o Ježiš phenďa: „Den oda, so hin le cisariskro, le cisariske, a so hin le Devleskro, le Devleske.“ A igen pes oleske čudaľinde.

Marek 12:41-44

O Ježiš peske bešľa andro chramos paš e pokladňica a dikhelas, sar o nipi andre čhivkerenas o love. But barvale čhide but. Androda avľa jekh čori vdova a čhiďa duj churde minci, vaj duj centi. Akor o Ježiš vičinďa le učeňiken ke peste a phenďa lenge: „Čačipen tumenge phenav, hoj kadi čori vdova čhiďa buter sar savore okla džene, so čhivkerenas andre pokladňica. Bo savore čhide olestar, so lenge ačhelas, ale oj čhiďa peskre čoripnastar savoro, so la sas pro dživipen.“

Marek 14:3-7

Sar sas andre Betanija andro kher ko Šimon, saves sas malomocenstvo, a bešelas pašal o skamind, avľa ko Ježiš jekh džuvľi. Ola džuvľa sas alabastrovo caklocis, andre savo la sas igen vzacno olejos le nardostar. Phagľa o caklocis a čhiďa avri oda olejos le Ježišoske pro šero. Varesave džene olendar, so ode sas, dudrinenas: „Zbitočňe sas čhido avri kajso vzacno olejos! Kada olejos pes šaj bikenďa vaš o trin šel (300) rupune minci a šaj pes diňa le čorenge.“ A igen pre late vakerenas. Ale o Ježiš phenďa: „Muken la! Soske la trapinen? Presikaďa mange baro lačhipen. Bo o čore tumenca hine furt a tumen lenge šaj presikaven o lačhipen, kana ča kamen, ale me tumenca furt na avava.

Marek 14:11

Sar oda on šunde, radisaľile a phende leske, hoj les dena vaš oda love. O Judaš akorestar rodelas drom, sar les te zradzinel.

Lukaš 3:11

O Jan lenge odphenďa: „Kas hin duj gada, mi del oles, kas nane, a kas hin chaben, mi kerel tiš avke!“

Lukaš 3:12-14

A avle pes te bolel the o colňika a phučle lestar: „Učiťeľina, amenge so kampel te kerel?“ „Ma kiden avri buter, sar tumenge hin phendo!“ phenďa lenge. Avke lestar phučle the varesave slugaďa: „Amenge so kampel te kerel?“ Phenďa lenge: „Ňikastar ma kiden avri o love zoraha a ňikas ma trapinen. Aven spokojna oleha, so zaroden!“

Lukaš 6:20-21

Ov dikhľa pre peskre učeňika a chudňa te vakerel: „Bachtale san tumen o čore, bo tumaro hin o kraľišagos le Devleskro! Bachtale san tumen, so san akana bokhale, bo avena čaľarde! Bachtale san tumen, so akana roven, bo paľis asana!

Lukaš 6:24-25

Ale vigos tumenge, barvale manušale, bo tumen imar akana iľan tumaro radišagos! Vigos tumenge, so akana san čale, bo avena bokhale! Vigos tumenge, so akana asan, bo rovena a hikinena žaľatar!

Lukaš 6:29-30

Oleske, ko tut demel pal jekh čham, sikav the dujto a oleske, ko tutar lel o plašťos, de the o gada. De sakones, ko tutar mangel. A ma mang pale olestar, ko tutar vareso iľa.

Lukaš 6:32-33

Te kamen ča olen, ko tumen kamen, savo počiňiben vaš oda užaren? Se the o binošna kamen olen, ko len kamen. A te keren o lačhipen ča olenge, ko tumenge keren lačhipen, savo počiňiben vaš oda užaren? Se the o binošna oda keren.

Lukaš 6:34-35

Te dena kečeň ča olen, pal save džanen, hoj tumenge dena pale, savo počiňiben vaš oda užaren? Se the o binošna den kečeň, hoj oda te dochuden pale. Ale kamen olen, ko pre tumende džan! Keren lenge o lačhipen, den kečeň a ma užaren pale. Avke ela tumaro počiňiben baro a avena o čhave le Nekbareder Devleskre, bo ov hino lačho the ko nalačhe the ke ola, ko leske na paľikeren.

Lukaš 6:38

Den a ela tumenge dino a thovela pes andre tumari brekh pherdo mira, razimen avri, zaispidňi andre a pherdžarďi, bo sava miraha merines, ajsaha tuke ela merimen.“

Lukaš 10:30

O Ježiš leske odphenďa: „Varesavo manuš džalas andral o Jeruzalem tele andro Jericho a chudle les o živaňa. Čhide leske tele o gada a marde les, gele het a mukle les ode jepaš mules.

Lukaš 10:35

Pre aver džives, sar džalas het, iľa avri duj denara, diňa le chulajiske a phenďa: ‚Starin tut pal leste, a te tut mola buter, me tuke počinava, sar avava kadarik pale.‘

Lukaš 11:3

De amen adadžives o maro, so amenge kampel sako džives!

Lukaš 11:13

Te tumen, so san nalačhe, džanen te del tumare čhaven lačhe dari, či tumaro Dad andral o ňebos na dela sigeder le Svete Duchos olen, ko lestar mangen?“

Lukaš 11:41-42

Ale den le čorenge oda, so tumen hin andre kuči, a ela tumenge savoro žužo. Ale vigos tumenge Farizejale, hoj den o ďesjatki andral e meta, e ruta the savore aver koreňje, ale obdžan o spravodľišagos the o kamiben le Devleskro. Kada kampel te kerel a koda te na zamukel.

Lukaš 12:13-15

Varesavo dženo ole nipendar leske phenďa: „Učiťeľina, phen mire phraleske, hoj peske te rozďelinel manca o ďeďictvos!“ Ale ov odphenďa: „Manušeja, ko man ačhaďa te sudzinel, abo te rozsudzinel maškar tumende?“ A phenďa lenge: „Den pozoris a chraňinen tumen, hoj tumen te na zakamen andro love! Bo le manušes nane o dživipen le barvaľipnastar.“

Lukaš 12:16-21

Phenďa lenge podobenstvo: „Sas varesavo barvalo manuš, saveske bariľa pre maľa but uľipen, a phenďa peske andro jilo: ‚So kerava? Bo nane man, kaj te thovel miro uľipen.‘ Avke phenďa: ‚Kerava kada: Čhivava tele mire stodoli a kerava lendar bareder. Thovava ode savoro miro uľipen the miro barvaľipen a phenava mange: Dušo miri, hin tut but barvaľipen skidlo pro but berša; akana tuke imar odpočovin, cha, pi a mulatin!‘ Ale o Del leske phenďa: ‚Tu nagoďaver! Mek kadi rat tutar ela ilo tiro dživipen a oda, so tuke skidňal, kaske ačhela?‘ Kavke oda ela oleha, ko peske skidel o barvaľipen a nane barvalo andro Del.“

Lukaš 12:22-31

Phenďa peskre učeňikenge: „Vašoda tumenge phenav, ma starinen tumen pal tumaro dživipen, hoj so chana; aňi pal tumaro ťelos, hoj so urena. Bo o dživipen hin buter sar o chaben a o ťelos hin buter sar o uraviben. Dikhen pro vrani! Aňi na sadzinen, aňi na kiden upre; nane len špajzi aňi šopi a o Del len čaľarel. Či tumen na san vzacneder sar o čirikle? Ňiko tumendar našťi phenel: ‚Me buteder dživava, bo me man starinav pal o dživipen.‘ Te aňi oda nekcikneder našťi keren, akor soske pes starinen pal aver veci? Dikhen pro kvitki pre maľa, sar baron. Na keren buči aňi na hekľinen. No phenav tumenge, hoj aňi o Šalamun andre calo peskro šukariben na sas avke urdo sar jekh lendar. Akor te o Del e maľakri čar kavke uravel, so adadžives hiňi a tajsa ela čhiďi andro bov, ta akor tumen na uravela buter? Manušale, cikne pačabnaha! Ma gondoľinen ča pal oda, so chana a so pijena. Ma trapinen tumen pal oda! Bo oda savoro roden o nipi kale svetoskre. Se tumaro Dad džanel, hoj tumenge oda kampel. Ale roden ešeb o kraľišagos le Devleskro a ov tumen dela savore kala veci.

Lukaš 12:33

Bikenen tumaro barvaľipen a rozden le čorenge! Keren tumenge o zajdici, so na čhingersaľon, o barvaľipen andro ňebos, so šoha na našľola — ode, kaj o živaňis pes na dochudel a o kirme na chan.

Lukaš 12:34

Bo ode, kaj hin tumaro barvaľipen, ela the tumaro jilo.“

Lukaš 14:12-14

A ole manušeske, so les vičinďa, phenďa: „Te keres dilos abo večera, ma vičin tire prijaťeľen aňi tire phralen aňi tira famelija aňi tire barvale suseden, bo the on tut šaj vičindehas a oda uľahas tiri odmena. Ale te keres hoscina, vičin le čoren, le bangen, le kaľiken the le koren. A aveha bachtalo, bo len nane soha tuke te visarel pale, a tiri odmena chudeha akor, sar ena o čačipnaskre uštade andral o meriben.“

Lukaš 14:33

Avke ňiko, ko na omukel savoro, so les hin, našťi el miro učeňikos.“

Lukaš 15:8-10

„Abo te varesava džuvľa uľahas deš rupune minci a našaďahas jekh lendar, či na labarela e momeľi a na šulavela o kher, hoj mištes te rodel, medik la na arakhela? Sar la arakhela, vičinela le prijaťeľken the le susedken a phenela: ‚Radisaľon manca, bo arakhľom odi minca, so našaďom!‘ Phenav tumenge, hoj ajso radišagos hin maškar o aňjela le Devleskre upral jekh binošno manuš, so pes visarel le binendar ko Del.“

Lukaš 15:11-24

A phenďa: „Varesave manušes sas duj čhave. O terneder čhavo phenďa le dadeske: ‚Dado, de mange miro ďeďictvos tire barvaľipnastar!‘ Avke lenge o dad rozďelinďa o barvaľipen. Pal varesave dživesa o terneder čhavo iľa savoro a geľa het dur andre cudzo phuv. Ode dživelas barikanes a rozkerďa savoro peskro barvaľipen. Sar imar savoro prechaľa, avľa andre odi phuv bari bokh a na sas les so te chal. Avke geľa a chudňa te kerel buči prekal varesavo manuš andral odi phuv. A ov les bičhaďa pre peskre maľi te pašinel le balen. Kamelas pes te čaľarel bajča ole šupenca, so chan o bale, ale ňiko leske len na delas. Akor pes zagondoľinďa a phenďa peske: ‚Keci robotňiken ke miro dad hin but chaben, a me kade merav bokhatar! Uščava, džava ke miro dad a phenava: Dado, kerďom binos anglo ňebos the angle tu, imar na som buter hodno, hoj man te vičinav tiro čhavo; prile man sar jekhes tire robotňikendar.‘ Akor ušťiľa a džalas ke peskro dad. A mek sar sas dur, dikhľa les leskro dad a avľa leske pharo vaš leske. Denašľa ke leste, obchudňa les a čumidľa les. O čhavo leske phenďa: ‚Dado, kerďom binos anglo ňebos the angle tu a imar buter na som hodno, hoj man te vičinav tiro čhavo.‘ Akor phenďa o dad peskre sluhenge: ‚Anen sigo oda nekšukareder ruchos a uren pre leste! Thoven leske e angrusi pro angušt a o sandalki pro pindre! Len ola thuľa gurumňora a murdaren la! Chas a radisaľuvas, bo kada miro čhavo sas mulo a obdžiďiľa; sas našado a hino arakhlo!‘ A chudle te radisaľol.

Lukaš 16:1-9

O Ježiš phenďa peskre učeňikenge: „Sas jekh barvalo manuš a les sas jekh sluhas, so leske dodikhelas pro barvaľipen. A avle pro sluhas te phenel, hoj leske rozčhivkerel o barvaľipen. Avke peske les vičinďa a phenďa: ‚So pal tu šunav? Sikav mange, so keres oleha, so tuke diňom, bo imar buter našťi dodikheha pre miro barvaľipen.‘ O sluhas peske phenďa: ‚So kerava, te mandar o raj lela e buči? Te kopaľinel na birinav a te žobrinel man ladžav. Imar džanav, so kerava, hoj man o manuša te prilen andre peskre khera, sar našavava e buči.‘ Avke peske vičinďa po jekhes olendar, ko kamenas le rajeske, a le ešebnonestar phučľa: ‚Keci kames mire rajeske?‘ Odphenďa: ‚Šel sudi olivovo olejos.‘ Ov leske phenďa: ‚Le o papiris, kaj hin pisimen, keci kames, a beš sigo a pisin penda (50) sudi.‘ Paľis phučľa le dujtonestar: ‚Tu keci kames?‘ Odphenďa: ‚Ezeros gone zrnos.‘ Ov leske phenďa: ‚Le kade o papiris, kaj hin pisimen, keci kames, a pisin ochto šel (800) gone.‘ A o raj lašarďa le napačivale sluhas, hoj kerďa avke goďaha. Bo kale svetoskre manuša keren jekh avreha goďavereder sar o čhave le švetloskre. The me tumenge phenav: Keren tumenge prijaťeľen le načačipnaskre barvaľipnastar, hoj sar jekhvar našľola oda barvaľipen, te prilen tumen andro večna khera.“

Lukaš 16:10-12

„Oda, ko hino verno andro frima, hino verno the andro but, a ko nane verno andro frima, nane verno aňi andro but. Te na sanas verna andre le svetoskro barvaľipen, ko tumenge dela oda čačo barvaľipen? A te na sanas verna andre oda, so nane tumaro, ko tumenge dela oda, so hin tumaro?“

Lukaš 16:13-14

„Ňiko našťi služinel duje rajenge. Bo jekhes kameha a dujtones našťi avri ačheha, abo jekhes rado dikheha a dujtones tele dikheha. Našťi služinen the le Devleske the le svetoskre barvaľipnaske.“ Kada savoro šunenas the o Farizeja, so igen kamenas o love, a asanas lestar.

Lukaš 16:19-31

„Sas jekh barvalo manuš, so pes urelas andre ola nekšukareder gada a sako džives mulatinelas a dživelas barikanes. Sas the jekh čoro manuš, saves vičinenas Lazar. Ov pašľolas paš leskri brana a sas les pherdo vredi. Kamelas te chal o trušini, so perenas le barvaleske pal o skamind. No mek the o rikone avenas a ľizinenas leske o vredi. Ačhiľa pes, hoj o čoro manuš muľa a o aňjela les ľigende paš o Abraham andro ňebos. Muľa the o barvalo a sas parundo. Paľis andro peklos andro dukha hazdňa o jakha a dikhľa dural le Abraham the le Lazar paš leste. Akor vičinďa: ‚Dado Abraham, av ke ma jileskro! Bičhav le Lazar, hoj te močinel bajča o agor le angušteskro andro paňi a te cinďarel mange e čhib, bo igen cerpinav andre kadi jag!‘ O Abraham phenďa: ‚Čhavo miro, ma bister pre oda, hoj tu chudňal savore lačhe veci, sar dživehas, a o Lazar chudňa o nalačhe. Avke akana ov radisaľol a tu cerpines. A mek paš oda hin maškar amende the maškar tumende bari chev, hoj aňi ola, ko kamen te predžal adarik kode, našťi predžan a aňi ola, ko kamen te avel odarik kade, našťi pes dochuden ke amende.‘ Phenďa: ‚Akor mangav tut, dado Abraham, bičhav les andre mire dadeskro kher, bo hin man pandž phrala. Mi džal a mi dovakerel lenge zorales, hoj pes the on te na dochuden pre kada cerpišagoskro than!‘ Ale o Abraham leske phenďa: ‚Hin len o Mojžiš the o Proroka — len mi šunen!‘ O barvalo odphenďa: ‚Na, dado Abraham! Ale te vareko ušťela andral o meriben a džala ke lende, akor pes visarena le binendar!‘ Ale o Abraham phenďa: ‚Te na šunen le Mojžiš the le Proroken, ta na pačana aňi akor, te vareko ušťela andral o meriben.‘ “

Lukaš 17:33

Sako, ko kamľahas te zachraňinel peskro dživipen, oda les našavela a sako, ko les našavela, oda les zachraňinela.

Lukaš 18:12

Poscinav man duvar andro kurko a dav o ďesjatki savorestar, so chudav.‘

Lukaš 18:22-23

Sar oda šunďa o Ježiš, phenďa leske: „Mek jekh veca tuke kampel. Biken savoro, so tut hin, a rozde le čorenge a ela tut o barvaľipen andro ňebos. Paľis av a phir pal ma!“ Ale sar oda šunďa, ačhiľa igen smutno, bo sas igen barvalo.

Lukaš 18:24-27

Sar oda dikhľa o Ježiš, phenďa: „Sar phares hin te avel le barvalenge andro kraľišagos le Devleskro! Lokeder hin la ťavake te predžal prekal e suvakri chev sar le barvaleske andro kraľišagos le Devleskro.“ Akor phučle ola džene, so oda šunde: „Ta akor, ko šaj el spasimen?“ O Ježiš odphenďa: „Oda, so našťi keren o manuša, o Del šaj kerel.“

Lukaš 18:28-30

O Peter phenďa: „Dikh, amen omukľam savoro a geľam pal tu.“ O Ježiš lenge phenďa: „Čačipen tumenge phenav, hoj sako, ko omukľa vaš o kraľišagos le Devleskro peskro kher, vaj le dades the la da, abo le phralen vaj la romňa, abo le čhaven, chudela imar akana andre kada časos buterval ajci a andre oda džives, so avela, mek the o večno dživipen.“

Lukaš 19:8

Ale o Zacheus ušťiľa a phenďa le Rajeske: „Jepaš mire barvaľipnastar, Rajeja, dav le čorenge, a te varekas andre varesoste občorarďom, dav leske pale štarval ajci.“

Lukaš 19:12-26

Avke phenďa: „Jekh baro raj džalas dur andre varesavi phuv te prelel o kraľišagos a paľis kamľa te avel pale. Vičinďa peske deše sluhen, diňa len deš talenti a phenďa lenge: ‚Zaroden lenca buter, medik me na avava pale.‘ Ale o manuša andral leskri phuv les našťi avri ačhenas a bičhade pal leste le sluhen, hoj te phenen: ‚Na kamas, hoj kada manuš amenge te kraľinel.‘ Sar imar ode preiľa o kraľišagos, avľa pale andre peskri phuv a phenďa: ‚Vičinen le sluhen savenge diňom o love, hoj man te dodžanav, ko keci ole lovenca zarodňa.‘ Avľa ešebno a phenďa: ‚Rajeja, tiro talentos zarodňa aver deš talenti.‘ A ov leske phenďa: ‚Mištes, lačho sluhona! Vašoda, hoj salas verno andro frima, vladňineha upral o deš fori.‘ Paľis avľa dujto a phenďa: ‚Rajeja, tiro talentos zarodňa pandž talenti.‘ Leske phenďa: ‚Tu vladňineha upral o pandž fori.‘ Aver avľa a phenďa: ‚Rajeja, dikh, kade hin tiro talentos. Sas mande garudo andro khosnoro. Daravas tutar, bo sal igen prisno. Les tuke oda, so na odthoďal, a kides upre oda, so na sadzinďal.‘ O raj leske phenďa: ‚Tu nalačho sluhona! Sudzinava tut pal oda, so phenďal. Džanehas, hoj som prisno, hoj mange lav oda, so na odthoďom, a kidav upre oda, so na sadzinďom. Akor soske na diňal mire love olenge, ko keren le lovenca, a sar me avľomas, iľomas mange pale buter?‘ Olenge, ko ode ačhenas, phenďa: ‚Len lestar o talentos a den oleske, kas hin deš talenti.‘ Odphende leske: ‚Rajeja, se les imar hin deš talenti!‘ Odphenďa: ‚Sakones, kas hin, oles ela dino; ale olestar, kas nane, pes lela the oda, so les hin.

Lukaš 19:45-46

Geľa andro chramos a chudňa andral te tradel avri olen, ko ode bikenenas the cinenas, a phenďa lenge: „Hin pisimen: ‚Miro kher pes vičinela kher pro modľitbi‘, ale tumen lestar kerďan kher prekal o zbujňika!“

Lukaš 20:22-25

Phen amenge, či kampel te počinel le cisariske o daňe, abo na?“ No o Ježiš predikhľa lengro budžaňďipen a phenďa lenge: „Soske man kamen te chudel pro lav! Sikaven mange o denaris. Kaskro hin kada muj the nav?“ „Le cisariskro,“ odphende. O Ježiš lenge phenďa: „Den oda, so hin le cisariskro, le cisariske, a so hin le Devleskro, le Devleske.“

Lukaš 21:1-4

O Ježiš pes zadikhľa, sar o barvale čhivenas o love andre le chramoskri pokladňica. Dikhľa the varesava igen čora vdova, sar ode čhiďa duj churde minci. A phenďa: „Čačipen tumenge phenav, hoj kadi čori vdova čhiďa buter sar savore. Bo kala savore denas olestar, so lenge ačhelas, ale oj čhiďa peskre čoripnastar savoro, so la sas pro dživipen.“

Jan 2:14-17

Ode andro chramos arakhľa olen, ko bikenenas le gurumňen, le bakren, le holuben, a the olen, ko vatinenas o love. Le špargendar peske kerďa bičos a tradňa savoredženen le bakrenca the le gurumňenca avri andral o chramos. Olenge, ko vatinenas o love, previsarďa o skaminda a rozčhiďa o love. Olenge, ko bikenenas le holuben, phenďa: „Ľidžan len adarik het! Ma keren mire Dadeskre kherestar pľacos!“ Leskre učeňikenge avľa pre goďi, hoj hin pisimen: „O kamiben vaš tiro kher andre mande labol sar jag.“

Jan 6:27

Ma keren buči vaš ajso chaben, so našľol, ale vaš ajso chaben, so ačhel andro večno dživipen a so tumen o Čhavo le Manušeskro dela, bo pre leste thoďa o Del o Dad peskri pečať.“

Jan 6:35

O Ježiš odphenďa: „Me som oda maro, so del o dživipen, ko avela ke mande, na ela šoha bokhalo, a ko andre mande pačala, šoha na ela smedno.

Jan 10:10-11

O zbujňikos avel ča vašoda, hoj te čorel, te murdarel a te zňičinel. Me avľom vašoda, hoj len te avel o dživipen, o dživipen pherdo andre savoreste.“ „Me som o lačho Pasťjeris. O lačho Pasťjeris del peskro dživipen vaš o bakrore.

Jan 12:4-8

Jekh leskre učeňikendar, o Judaš Iškarijotsko, savo les paľis zradzinďa, phenďa: „Soske pes oda olejos na bikenďa vaš o trin šel (300) rupune a na diňa pes le čorenge?“ Ov oda na phenďa vašoda, hoj leske džalas pal o čore, ale vašoda, hoj čorelas. Leste sas o gonoro le lovenca a lelas peske olestar, so andre thovenas. Ale o Ježiš phenďa: „Muk la, bo oda kerďa pre oda džives, sar merava. Se o čore hine maškar tumende furt, ale me tumenca furt na avava.“

Jan 16:23-24

Oda džives mandar imar na phučena ňič. Čačes, čačes tumenge phenav, hoj dela tumen savoro, so mangena le Dadestar andre miro nav. Dži akana mek andre miro nav na mangenas ňič. Avke mangen a chudena, hoj tumare radišagoske ňič te na chibaľinel.

Skutki 2:44-46

Savore manuša, so pačanďile, sas peha a sas len savoro jekhetane. Bikenenas peskre maľi the majetki a rozdenas maškar peste pal oda, kaske keci kampelas. Sako džives sas jekhetane andro chramos a andre peskre khera phagerenas o mare a chanas o chaben radišagoha the žuže jilenca.

Skutki 3:6

Ale o Peter phenďa: „Nane man somnakaj aňi rup, ale oda, so man hin, oda tut dava: Andro nav Ježiš Kristus Nazaretsko ušťi a phir!“

Skutki 4:32-35

Olen, ko pačanďile, sas jekh gondoľišagos the jekh jilo a sas igen but džene. A ňiko lendar na phenelas pal oda, so les sas, hoj oda hin leskro, ale savoro len sas jekhetane. O apoštola svedčinenas andre bari zor, hoj o Raj o Ježiš ušťiľa andral o meriben a upral lende savorende sas bari milosť le Devleskri. Na sas ňiko maškar lende, kas uľahas vareso frima. Bo savore, kas sas maľi abo khera, bikenenas len a ola love, so vaš oda chudenas, anenas le apoštolenge a on rozdenas savorenge, kaske keci kampelas.

Skutki 4:36-37

Jekh lendar sas o Jozef, saves dine o apoštola nav Barnabaš (so hin prethodo: Oda, ko avren podhazdel upre.) Ov sas Levitas andral o Ciprus. Les sas maľa, bikenďa la a ola love anďa a thoďa le apoštolenge paš o pindre.

Skutki 5:1-4

Sas jekh murš, savo pes vičinelas Ananijaš a leskri romňi Zafira, a on bikende peskri maľa. Ale ov peske počoral mukľa ole lovendar a leskri romňi olestar džanelas. Okla love, so leske ačhiľa, anďa a thoďa le apoštolenge paš o pindre. O Peter phenďa: „Ananijaš, soske o beng naplňinďa tiro jilo, hoj te klamines le Svete Duchoske, a počoral tuke mukľal ole lovendar, so chudňal vaš e maľa? Či na sas odi maľa tiri, akor sar mek na sas bikenďi? A sar sas bikenďi, či našťi kerďal ole lovenca oda, so tu kamľal? Soske tuke domukľal andro jilo odi veca? Na klaminďal le manušenge, ale le Devleske.“

Skutki 8:18-20

Sar dikhľa o Šimon, hoj le Svete Duchos chudle akor, sar pre lende o apoštola thode o vasta, anďa lenge love a phenďa: „Den the man kajsi zor, hoj oda, pre kaste thovava o vasta, te chudel le Svete Duchos.“ O Peter leske phenďa: „Mi kirňon tire love the tuha, bo tuke gondoľinďal, hoj tuke šaj cines le Devleskro daros vaš o love!

Skutki 11:29

Vašoda pes savore učeňika dovakerde, hoj sako dela ajci, keci šaj, hoj te pomožinen le phralenge andre Judsko.

Skutki 20:33-35

Me na kamľom ňikaskro rup aňi somnakaj aňi gada. Tumen korkore džanen, hoj mire vastenca mange zarodavas pre savoreste, so kampelas mange abo olenge, ko sas manca. Andre savoreste, so keravas, tumenge sikaďom, hoj kampel phares te kerel buči, te pomožinel le slabenge a te na bisterel pro lava le Rajeskre le Ježišoskre, bo ov phenďa: ‚Bachtaleder hin te del, sar te lel.‘ “

Rimanenge 2:21

Akor soske tu, so avres sikaves, na sikaves tut korkores? Tu vakeres, hoj pes te na čorel, a tu korkoro čores?

Rimanenge 12:20

Vašoda, te hino tiro ňeprijaťeľis bokhalo, de les te chal, a te hino smedno, de les te pijel. Bo te kada kereha, čhiveha leske pro šero o jagale angara.

Rimanenge 13:6-9

Se vašoda počinen the o daňe, bo on hine le Devleskre služobňika, save keren ipen odi buči. Den sakoneske oda, so leske kamen: Kaske o daňe, oleske o daňe; kaske o clo, oleske o clo; kaske e pačiv, oleske e pačiv; kastar kampel te daral, olestar daran. Ma ačhen ňikaske ňič te kamel, ča o kamiben jekh ke avreste, bo ko kamel avres, doľikerel calo zakonos. Bo o prikazaňja: „Na kereha lubipen! Na murdareha! Na čoreha! Na žadineha!“ — savore kala a mek the savore okla prikazaňja hine andre kada jekh prikazaňje: „Kameha avres avke sar tut korkores.“

1. Korinťanenge 6:9-10

So na džanen, hoj o načačipnaskre na zďeďinena o kraľišagos le Devleskro? Ma klaminen tumen korkoren! O binošna manuša na zďeďinena o kraľišagos le Devleskro: Aňi o lubara, aňi o modlara, aňi ola, ko keren lubipen pašal o rom vaj pašal e romňi, aňi o homoseksuala, aňi ola, ko lenca oda keren, aňi ola, ko čoren, aňi ola, ko izdran pal o love, aňi o pijaka, aňi ola, ko košen, aňi o živaňa. Ňiko kajse dženendar na zďeďinela o kraľišagos le Devleskro.

1. Korinťanenge 13:3

A kajte rozdiňomas savoro miro barvaľipen, abo kajte miro ťelos diňomas te labarel, ale na uľahas man o kamiben, na uľahas mange oda pre ňisoste.

1. Korinťanenge 16:1-2

Pal o love, so pes skidel upre prekal o manuša le Devleskre, keren avke, sar oda phenďom the le khangerenge andre Galacija. Kurke peske sako mi thovel pre sera ajci, keci šaj, hoj pes te na skidel upre o love ča akor, sar me imar avava.

2. Korinťanenge 4:7

Ale kada barvaľipen hin andre amende andro čikakre kuča, hoj te dičhol, hoj odi bari zor hin le Devlestar a na amendar.

2. Korinťanenge 4:18

Bo na dikhas pre oda, so dičhol, ale pre oda, so na dičhol. Bo ola veci, so dičhol, hine ča pre varesavo časos, ale ola, so na dičhol, hine pro furt.

2. Korinťanenge 5:1

Bo amen džanas, hoj hin amen kher le Devlestar, sar ela telečhido kada ťeloskro stankos, andre savo dživas kade pre phuv: Oda hin o večno kher andro ňebos, so nane kerdo le vastenca.

2. Korinťanenge 8:3-5

Čačes tumenge phenav, hoj korkore pestar dine ajci, keci šaj; a mek buter dine, sar sas hodna. Igen amen mangenas vaš e milosť, hoj te šaj the on pomožinen le Devleskre manušenge andre Judsko. No, na kerde ča avke, sar lendar amen užarahas, ale ešeb pes korkore oddine le Rajeske a paľis the amenge, avke sar oda o Del kamel.

2. Korinťanenge 8:9

Se prindžaren e milosť amare Rajeskri le Ježišoskri Kristoskri. Sas barvalo, ale prekal tumende ačhiľa čoro, hoj tumen te barvaľon prekal leskro čoripen.

2. Korinťanenge 8:12-15

Te kamen te del, le Devleske na džal pal oda, či tumen hin abo nane, ale pal oda, keci den olestar, so tumen hin. Bo na džal pal oda, hoj avrenge te avel lokeder a tumenge phareder, ale hoj te avel len avke sar the tumen. Akana tumen hin buter a pomožinen lenge, bo len nane; a sar ela len buter, hoj on te pomožinen tumenge, te kampela. Avke sar hin pisimen: „Oleske, ko skidňa but, na ačhiľa a oleske, ko frima, na chibaľinelas.“

2. Korinťanenge 9:5

Vašoda dikhavas, hoj kampel igen te mangel le phralen, hoj te džan ke tumende anglal a te pripravinen oda daros, so diňan lav, hoj dena. Te avel oda imar pripravimen a te dičhol, hoj den ščirones a na vašoda, bo mušinen.

2. Korinťanenge 9:6-9

Oda hin avke: „Ko skupones sadzinel, skupones the kidela upre, a ko ščirones sadzinel, ščirones the kidela upre.“ Sako avke, sar peske phenďa andro jilo, na avke, hoj musaj, abo hoj tut vareko andre oda ispidel, bo o Del kamel ole manušes, ko del radišagoha. Bo o Del tumen šaj požehňinel andre savoreste buter, sar tumenge kampel, avke hoj tumen furt ela savoro, so tumenge kampel pre dojekh lačho skutkos. Avke sar hin pisimen: „Rozčhiďa ščirones a diňa le čorenge, leskro spravodľišagos ačhel pro furt.“

2. Korinťanenge 9:10-13

No, o Del hin oda, ko del o zrnos oles, ko sadzinel, a Ov del the o maro te chal. Dela a kerela buter tumare semenostar a dela, hoj te barol tumaro čačipnaskro uľipen. Ov tumen barvaľarela andre savoreste, hoj te aven ščira. A o manuša paľikerena le Devleske vaš tumaro daros, so prilena amendar. Bo kadi sveto služba, so keras, na ča del le Devleskre manušen oda, so lenge chibaľinel, ale the igen barol andre oda, hoj but manuša paľikeren le Devleske. Se oleha, hoj tumen andre kadi služba mištes presikaven, on lašaren le Devles. Bo tumen šunen le Kristoskro evaňjelium, podden tumen leske a ščirones tumen lenca the savorenca rozďelinen.

Galaťanenge 2:10

Ča oda amendar mangenas, hoj te na bisteras pro čore, a oda the me kamavas igen te kerel.

Galaťanenge 5:14

Bo calo zakonos hino naplňimen andre kada jekh prikazaňje: „Kameha avres avke sar tut korkores!“

Galaťanenge 6:7-10

Ma klaminen tumen korkoren! Le Devlestar ňiko na asala. Bo savoro, so o manuš sadzinel, oda the kidela upre. Bo oda, ko sadzinel avke, hoj te avel pre dzeka peskre ťeloske, andral o ťelos kidela upre o kirňipen. Ale oda, ko sadzinel avke, hoj te avel pre dzeka le Duchoske, andral o Duchos kidela upre o večno dživipen. Te na ačhas strapimen avke, hoj preačhaha te kerel o lačhipen, bo avela jekhvar o časos, hoj kidaha upre o uľipen. Vašoda, medik amen hin časos, keras o lačhipen savorenge a mek buter le phralenge the le pheňenge andro pačaben.

Efežanenge 3:8

Mange, savo som nekcikneder maškar o manuša le Devleskre, sas diňi kadi milosť, hoj le avre narodenge te vakerav o evaňjelium pal o barvaľipen le Kristoskro, savo pes aňi na del te zmerinel,

Efežanenge 4:28

Oda, ko čorel, imar buter te na čorel, ale mi chudel te kerel buči peskre vastenca, hoj les te avel so te del olen, kas nane.

Filipanenge 2:4

Ma dikhen sako ča pre tumaro, ale sako the pre oda, so hin avrengro.

Filipanenge 3:7-8

Ale oda, so mange sas pre chasna, akana prekal ma hin sar ňič vaš o Kristus. Ale čačes dikhav savoro sar našaďipen, bo vzacneder mange hin, hoj te prindžarav le Ježiš Kristus, mire Rajes. Vaš leste oda savoro odčhiďom a hin mange oda sar šmeci, hoj te dochudav le Kristus

Filipanenge 4:11-19

Na vakerav kada vašoda, hoj mange vareso chibaľinel, bo me sikľiľom te avel spokojno oleha, so man hin. Džanav te dživel, sar man hin frima, the akor, sar man hin but. Andre savoreste the andre savore veci som avrisikado: Džanav te avel spokojno, sar som čalo vaj sar som bokhalo, the sar man hin but the akor, sar som andro čoripen. Savoro birinav andro Kristus, bo ov man del zor. Ale mištes kerďan, hoj mange pomožinďan andre miro pharipen. The tumen, o Filipana, džanen, hoj kanastar chudňom te vakerel o evaňjelium, sar odgeľom andral e Macedonija, aňi jekh khangeri mange na pomožinelas andre oda, so mange kampelas, ča tumen korkore. Bo the akor, sar somas andre Tesalonika, bičhaďan mange buterval oda, so mange kampelas. Na džal mange pal tumare dari, ale džal mange pal o ovocje, so olestar barola pre tumaro lačho. Chudňom savoro, hin man mek buter, sar mange kampel; hin man savoro pherdo olestar, so bičhaďan mange le Epafroditoha. Oda hin sar e šukar voňa, sar e kamibnaskri obeta igen šukar le Devleske. A miro Del tumen dela savoro, so tumenge kampel peskre barvaľipnastar andre slava andro Ježiš Kristus.

Kološanenge 3:2

Gondoľinen pre oda, so hin upre, a na pre oda, so hin pre phuv.

1. Tesaloničanenge 5:16-18

Furt radisaľon! Ma preačhen tumen te modľinel! Andre savoreste paľikeren, bo ada hin le Devleskri voľa prekal tumende andro Ježiš Kristus.

2. Tesaloničanenge 3:10

A sar samas ke tumende, prikazinahas tumenge kada: „Oda, ko na kamel te kerel buči, aňi te na chal!“

1. Timoteoske 2:9

Avke the o džuvľa pes mi uren rajikanes, avke sar kampel, žužipnaha the zľikeribnaha, jednoduche uchaňibnaha, bi o somnakaj, perli abo barikane gada,

1. Timoteoske 5:8

bo te pes vareko na starinel pal peskri famelija a meksa buter pal ola džene, ko leha dživen andro kher, akor zaprinďa o pačaben a hino goreder sar o napačabnaskre.

1. Timoteoske 6:6-10

He, hin le manušes but barvaľipen olestar, hoj služinel le Devleske, te hino spokojno oleha, so les hin. Bo ňič peha pro svetos na anďam a ňič peha pal o svetos aňi našťi las, ale te amen hin o chaben the o uraviben, avas oleha spokojna. Ola, ko kamen te barvaľol, peren andro pokušeňje, andre pasca the andro but nagoďaver the nalačhe žadosci, so doanen le manušen andro meriben a zňičinen len. Bo o kamiben ko love hin o koreňis savore nalačhipnaske. Varesave džene andre oda pele, odgele le pačabnastar a kerde korkore peske but dukha.

1. Timoteoske 6:17

Le barvalenge andre kada svetos phen, hoj pes te na ľidžan upre a te na pes muken pro barvaľipen, so nane isto, ale pro džido Del, savo amen del barvales sa, so amenge kampel pro bachtalo dživipen.

2. Timoteoske 3:2

Bo o manuša rado dikhena ča pes korkoren, igen kamena o love a ena lašarde the barikane; namištes vakerena pal aver, na šunena le dajen the le daden, ena ňevďačna the bijedevleskre,

Titoske 1:7

Bo oda, ko ľidžal e khangeri, hino sar o spravcas le Devleskro a mušinel te dživel žužo dživipen. Našťi pes ľidžal upre, aňi sig choľisaľol, našťi avel pijakos, aňi maribnaskro murš aňi oda, ko izdral pal o love.

Židenge 7:1-10

Oda Melchisedek sas kraľis andro foros Salem the rašaj le Nekbaredere Devleskro. Sar o Abraham avľa pale andral o mariben, kaj domarďa štare (4) kraľen, o Melchisedek geľa paš leste a požehňinďa les. O Abraham les diňa ďesjatka savorestar, so peske anďa andral o mariben. Leskro nav pes ešeb prethovel „o Kraľis le čačipnaskro“ a paľis the „o Kraľis le Salemoskro,“ so hin „o Kraľis le smiromoskro.“ Hino bi o dad, bi e daj, bi o rodokmeňos, a na džanel pes, aňi kana uľiľa, aňi kana muľa. Hino sar o Čhavo le Devleskro a ačhel rašaske pro furt. Dikhen, savo baro hino: O Abraham, o dad amare narodoskro, les diňa ďesjatka savorestar, so peske anďa andral o mariben. Le Leviskre čhavenge, save prilen e rašajiko služba, sas prikazimen pal o zakonos te prilel o ďesjatki le manušendar andral o Izrael — oda hin peskre manušendar — kajte the on hine o potomki le Abrahamoskre. Ale o Melchisedek, kajte nane andral le Leviskro potomstvos, priiľa e ďesjatka le Abrahamostar a požehňinďa oles, kas o Del diňa o lava. A džanas mištes, hoj o bareder požehňinel le ciknederes. Kade prilen o ďesjatki o manuša, save meren, ale kode prilel o ďesjatki o Melchisedek, pal savo hin sveďectvos, hoj dživel. A del pes te phenel, hoj prekal o Abraham the o Levi diňa o ďesjatki, kajte korkoro ďesjatki chudelas. Bo o Levi mek na sas aňi pro svetos, sar pes o Melchisedek arakhľa le Abrahamoha leskre predkoha.

Židenge 11:24-26

Le pačabnaha o Mojžiš, sar bariľa avri, na kamľa, hoj les te vičinen čhavo le Faraonoskra čhakro. Radeder peske kidňa avri te cerpinel le Devleskre manušenca, sar te radisaľol pro cikno časos le binostar. Te avel pre ladž vaš o Kristus sas prekal leste feder sar o barvaľipen andral o Egipt, bo dikhelas anglal pre peskro počiňiben.

Židenge 13:5

Ma dživen avke, hoj tumen te zakamen andro love, a aven spokojna oleha, so tumen hin, bo o Del phenďa: „Na mukava tut aňi tut na omukava.“

Židenge 13:16

Ma bisteren te kerel o lačhipen a te pomožinel jekh avreske, bo ajse obeti hin le Devleske pre dzeka.

Jakob 1:9-11

O phral, savo hino čoro, mi thovel baripen andre oda, hoj sas uprehazdlo andro Kristus, a o barvalo mi thovel baripen andre oda, hoj sas pokorimen, bo našľola sar e kvitka pre maľa. Bo sar avel avri o kham, le tačipnaha, so labarel, šučarel avri e čar, lakri kvitka perel tele a lakro šukariben našľol. Avke perela tele the o barvalo pre peskre droma.

Jakob 1:17

Savore lačhe veci a dojekh dokonalo daros avel upral le Dadestar, savo kerďa o ňeboskre švetla a hino furt jekh, ov pes na čerinel avke sar o ciňos.

Jakob 2:2-7

Bo te avľahas andre tumari khangeri murš somnakuňa angrusaha, urdo andro šukar gada, a te avľahas the čoro murš andro melale gada, a dikhľanas pre oda, pre kaste hin ola šukar gada a phenďanas leske: „Tu tuke šukares beš kade,“ ale le čoreske phenďanas: „Tu ačh kode,“ abo: „Beš tuke kade paš mire pindre,“ či na keren oleha rozďjel maškar tumende? Či na ačhiľan sudci, save namištes gondoľinen a sudzinen? Šunen, mire lačhe phralale! Či peske na kidňa o Del avri le čoren andral kada svetos, hoj te ačhen barvale andro pačaben a te prilen o kraľišagos, pal savo o Del diňa lav olenge, ko les kamen? Ale tumen tele dikhľan le čores! Či nane oda ipen o barvale, ko tumen trapinen a cirden pal o sudi? Či nane oda on, ko pes ruhinen pre oda lačho nav le Rajeskro, so tumenge o Del diňa?

Jakob 2:8

No, te doľikeren o zakonos le kraľišagoskro, avke sar hin pisimen: „Kameha avres avke sar tut korkores!“ Ta akor mištes keren.

Jakob 2:14-17

So hin olestar, phralale mire, te vareko phenel, hoj les hin o pačaben, ale nane les o skutki? Či šaj les oda pačaben zachraňinel? Te le phrales abo la pheňa na uľahas so te urel a na uľahas len o dživeseskro chaben, a te lenge vareko tumendar phenďahas: „Džan andro smirom, tačaren tumen a chan,“ ale te len na diňanas oda, so kampel le ťeloske, so len hin olestar? Avke the o pačaben, te les nane o skutki, hino mulo.

Jakob 4:3

Sar tumenge mangen, na chuden, bo namištes mangen, bo kamen oda prekal tumare nalačhe žadosci.

Jakob 4:13-15

No akana tumen, so phenen: „Adadžives abo tajsa džaha andre kada abo andre koda foros, ačhaha ode berš, keraha buči a zarodaha peske love.“ Se tumen na džanen so ela tajsa tumare dživipnaha! San sar e para, so pes pro sikra sikavel a paľis našľol. Ale kampel tumenge te phenel kavke: „Te o Raj kamela, dživaha a keraha kada abo koda.“

Jakob 5:1-3

No akana, tumen barvale, roven a hikinen upral tumare pharipena, so pre tumende avena! Tumaro barvaľipen kirňiľa a tumare gada chale o kirme. Tumaro somnakaj the rup hardzavisaľiľa a odi hardza sikavela pre tumende a chala tumare ťela sar jag, bo skidňan o barvaľipen pro posledna dživesa.

Jakob 5:4-5

Le čore manušenge, save kerenas buči pre tumare maľi, na počinďan! Vašoda, dikh, lengro počiňiben vičinel pre tumende! O vičiňiben olengro, save kidenas upre pal tumare maľi, doavľa dži andro kana le Nekzoraledere Rajeske. Dživenas pre kadi phuv andro kiňešagos the andro baripen a čaľarďan tumare jile avke sar oda dobitkos, so pes pripravinel, hoj les te začhinen.

1. Peter 1:7

Vašoda, hoj pes te sikavel tumaro preskušimen pačaben, so hin vzacneder sar o somnakaj, savo našľola. Bo avke sar o somnakaj pes preskušinel andre jag, avke pes mušinel te preskušinel the tumaro pačaben. A akor chudena o lašariben, e slava the e pačiv andre oda džives, sar pes sikavela o Ježiš Kristus.

1. Peter 1:18

Se džanen, hoj andral tumaro marno dživipen, so zďeďinďan pal tumare dada, na sanas avricinde le somnakaha aňi le rupoha, save našľona,

1. Peter 3:3-4

Tumaro šukariben te na avel avruno, hoj tumenge dena te kerel o bala pro šere, figinena pre tumende o somnakaj, abo urena tumen andro barvale gada. Ale tumaro šukariben te avel garudo andro jilo, oda, so ačhel pro furt, o jemno the pokorno duchos, so hin igen vzacno anglo Del.

1. Jan 2:15-17

Ma kamen o svetos, aňi oda, so hin andro svetos. Te vareko kamel o svetos, nane andre leste o kamiben le Dadeskro. Bo ňič olestar, so hin andro svetos — e žadosca le ťeloskri, e žadosca le jakhengri, abo o barikano dživipen — nane le Dadestar, ale hin andral o svetos. A o svetos the leskri žadosca našľol, ale oda, ko kerel e voľa le Devleskri, ačhela pro furt.

1. Jan 3:17-18

Te vareko hino barvalo andre kada svetos a dikhel, hoj le phraleske vareso kampel, a phandel angle leste peskro jilo, sar šaj ačhel le Devleskro kamiben andre leste? Mire čhavorale, te na kamas ča le lavenca the la čhibaha, ale le skutkenca the le čačipnaha.

Zjaveňje 3:16-18

Ale vaš oda, hoj sal ľetno a na sal aňi šilalo aňi tato, čhungarava tut avri andral miro muj! Bo phenes: ‚Som barvalo, barvaľiľom a na kampel mange ňikas,‘ ale tu na džanes, hoj sal čoro, pro roviben, biedno, koro the lango. Dav tut goďi: Cin tuke mandar o somnakaj prežužardo andre jag, hoj te barvaľos. Cin tuke mandar the o parne gada, hoj tut te ures, hoj pes te na sikavel e ladž tire langipnaskri. A cin tuke mandar the e masca te makhel pro jakha, hoj te dikhes.

Zjaveňje 6:6

A maškar ola štar džide bitosťi šunďom vareso sar hangos, so vičinelas: „Jepaš kilos zrnos vaš jekhedživeseskro počiňiben a kilos the jepaš jačmeňis tiš vaš ajci, ale o olejos the e mol ma musar!“

Zjaveňje 6:15-16

Akor pes o kraľa pre phuv, o vladara, o generala, o barvale, o zorale, o otroka the o slobodna garude andro jaskiňi the andro skali le verchengre a phenenas le verchenge the le skalenge: „Peren pre amende a zaučharen amen anglal Oda, ko bešel pro tronos, the anglal e choľi le Bakroreskri!

Zjaveňje 13:16-17

Kerelas oda, hoj savore — o cikne the o bare, o barvale the o čore, o slobodna the o sluhi — te chuden o znakos pre peskro čačo vast abo pre peskro čekat, hoj ňiko aňi te na cinel, aňi te na bikenel, ča oda, kas hin o znakos, so hin o nav la šelmakro abo o čislos lakre naveskro.

Zjaveňje 18:11-14

The ola, ko cinen the bikenen pre phuv, rovena a ena andre žaľa upral late, bo imar ňiko na cinela lengro tovaris: O somnakaj, o rup, o vzacna bara, o perli, o kmentos, o purpuros, o hodvabos, o šarlatos, o všelijaka voňava kašta, o všelijaka veci le slonoskre kokalostar, o vzacna kašta, o meďos, o trast, o mramoris, e škorica, o voňavo amonos, o timian, e mirha, o kaďidlos, e mol, o olejos, o sano aro, o zrnos, o gurumňa, o bakre, o graja, o verdana, o otroka the o duši le manušengre. Našľiľa tutar o ovocje, pal savo igen džalas tiri duša, a the savoro, so sas vzacno the bľišťaco, a imar šoha oda na arakhena!

Zjaveňje 18:15-17

Ola, ko cinen the bikenen kala veci a save lestar barvaľile, ačhena dural daratar leskre dukhendar. Rovena, ena andre žaľa a phenena: ‚Jaj, vigos! Vigos, ó, baro foros, so sas urdo andro šukar lole the fijalova pochtana a sas učhardo andre le somnakaha, le vzacne barenca the le perlenca! Tel jekh ora sas zňičimen kajso baro barvaľipen!‘ Ačhela dural dojekh kormiďelňikos the sako, ko odarik predžal la loďaha, o namorňika the savore, save dživen le morostar,

Zjaveňje 21:6

Phenďa mange: „Imar hin dokerdo! Me som e Alfa the Omega, o Ešebno the o Posledno. Me dava oles, ko hino smedno, andral o prameňis o džido paňi hijaba.

Zjaveňje 22:17

O Duchos the e terňi phenen: „Av!“ Oda, ko šunel, mi phenel: „Av!“ Ko hino smedno, mi avel; ko kamel, mi lel peske o džido paňi hijaba.

Romani - Romani - RMC

RMCB'23 - Carpathian Slovensko - 2023

This Bible text is from Slovak Romani Carpathian The Word For The World Version
https://open.bible/bibles/East_Slovak_Romani-Hosanna_FCBH-NT-Audio/
provided by: Hosanna Faith Comes By Hearing, available by Creative Commons CC-BY-SA-4.0,
and this new compilation is shared as www.creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0.
Languages are made available to you by www.ipedge.net